V konvenciji, ki jo bo vodil nekdanji francoski predsednik Valery Giscard d'Estaing, bodo države članice in kandidatke za članstvo v EU sodelovale s po tremi predstavniki; enim vladnim in dvema iz nacionalnih parlamentov.
Sicer se je ob imenovanju italijanskih predstavnikov v konvencijo v nekaterih državah EU razvnela polemika, saj je eden izmed podpredsednikov tega telesa na podlagi sklepov z vrha EU decembra lani v Laeknu postal nekdanji italijanski premier Giuliano Amato (drugi je nekdanji belgijski premier Jean-Luc Dehaene). Ker pa naj bi Amato po mnenju Rima skrbel predvsem za koordinacijo dela konvencije, se je Italija odločila, da bo v telo imenovala (še enega) svojega predstavnika. Takšnemu stališču Rima so se uprle predvsem Nemčija, Nizozemska in Švedska, ki vztrajajo pri tem, da je Amato obenem tudi predstavnik Italije.
Sicer pa je Berlusconi zatrdil, da bo vztrajal pri Finijevem imenovanju v konvencijo, tudi za ceno odhoda Amata iz vodstva organa. "Amato ne bo predstavnik italijanske vlade, saj je levičarski voditelj," je dejal Berlusconi. Če bo torej Evropski svet odločil, da ima lahko Italija v konvenciji le enega predstavnika, "bo to Fini," saj je Amato že napovedal svoj odstop, je bil jasen italijanski premier.
V nasprotju z Berlusconijem pa je belgijski premier Guy Verhofstadt sklepe iz Laekna interpretiral tako, da bo Dehaene kot eden izmed podpredsednikov konvencije obenem tudi predstavnik belgijske vlade v njej. Sicer naj bi nastali zaplet skušali rešiti že v ponedeljek, ko bodo v Bruslju zasedali zunanji ministri petnajsterice, Rim pa bo na srečanju zastopal Berlusconi, ki po odhodu zunanjega ministra Renata Ruggiera v začetku leta začasno opravlja tudi dolžnosti vodje diplomacije.
Oglasil se je tudi predsedujoči EU, španski premier Jose Maria Aznar, ki je v pogovoru italijanski časnik Corriere della Sera dejal, da spoštuje odločitev Rima o Finijevem imenovanju v konvencijo. Obenem je Aznar tudi zavrnil bojazni, da se je Italija oddaljila od proevropske politike: "Ni mi znan noben sklep Berlusconijeve vlade, ki bi bil v nasprotju s tradicionalno proevropsko usmerjenostjo Italije. Ne govorim o izjavah, temveč o dejanjih. V vseh pogovorih, ki sem jih imel s predstavniki italijanske vlade, nisem nikoli zaznal nobenih protievropskih tendenc," je dejal Aznar.