Po besedah ruskega obrambnega ministra Ivanova ZDA sicer še niso sprejele nobene končne odločitve glede prerazporeditve svojih vojaških oporišč, vključno s preselitvijo oporišč iz Nemčije na Poljsko in v nekatere druge evropske države, med njimi Romunijo. "Približevanje kakršnekoli vojaške infrastrukture zveze Nato našim mejam ne more miniti brez ustreznega odziva in zaskrbljenosti z naše strani," je na novinarski konferenci v ruskem Omsku opozoril Ivanov. "Vodilni ameriški predstavniki so nas uradno obvestili, da ni sprejeta še nobena dokončna odločitev v zvezi s preselitvijo številnih oporišč Pentagona v različnih delih sveta, četudi preučujejo različne možnosti," je pojasnil Ivanov. ZDA so Rusiji po Ivanovovih besedah zagotovile, da jo bodo seznanile z dokončno odločitvijo o tem vprašanju.
Predsednik nevladne organizacije Ameriški odbor pri zvezi Nato Bruce Jackson je v sredo med obiskom v Gruziji dejal, da se Washington sedaj pogaja z Bolgarijo, Romunijo in Poljsko o začasni namestitvi ameriških vojaških enot na njihovih ozemljih. Te enote bi potem po njegovih besedah lahko vključili v operacije v Afganistanu in Iraku.
Ameriški časnik Wall Street je nedavno poročal, sklicujoč se na ameriške vladne predstavnike, da nameravajo ZDA iz Nemčije umakniti od 30.000 do 40.000 svojih vojakov in osebja. Zmanjšanje števila enot naj bi se začelo konec prihodnjega leta, Nemčija pa naj bi bila s to namero že seznanjena.
Predstavnik Pentagona Douglas Feith je visoke nemške predstavnike decembra lani seznanil z ameriško namero, da v letih 2005 in 2006 iz Nemčije umakne pehotne enote s težko opremo. Ta ukrep naj bi se po vsej verjetnosti nanašal na 30.000 do 40.000 pripadnikov 1. tankovske divizije s sedežem v Wiesbadnu in 1. pehotne divizije v Wuerzburgu, s čimer bi se število vseh ameriških enot v Nemčiji skoraj prepolovilo.
