Gül zaprisegel kot predsednik

Zdaj že nekdanji zunanji minister Abdullah Gül je dobil 339 glasov, s tem pa je postal prvi predsednik sodobne Turčije, zaznamovan s preteklostjo političnega islama.

Gül, kandidat vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP), je postal 11. predsednik Turčije, z lahkoto pa je premagal protikandidata Sabahattina Cakmakogluja iz desne Nacionalistične stranke akcije (MHP), ki je dobil 70 glasov, in Huseina Tayfuna Iclija iz levosredinske Stranke demokratične levice (DSP), ki jih je prejel 13. V 550-članskem parlamentu 24 poslancev danes ni volilo nobenega izmed trojice, dve glasovnici pa sta bili neveljavni.

V prvem in drugem krogu 20. in 24. avgusta Gülu ni uspelo zbrati zadostnega števila glasov, saj sta bili za zmago potrebni dve tretjini oz. 367 glasov. V današnjem tretjem krogu pa je bila za izvolitev predsednika države potrebna zgolj absolutna večina 276 glasov poslancev.

Izvolitev Güla na položaj predsednika države predstavlja zmago tako za samega 56-letnega politika, ki mu opozicija in vojska očitata koketiranje z islamizmom, kot za njegov AKP. Prvi poskus, da bi se zavihtel na čelo države, je namreč aprila letos propadel in povzročil politično krizo v državi.

Takrat je ustavno sodišče za veljavnost glasovanja v prvih dveh krogih glasovanja zahtevalo navzočnost najmanj 367 poslancev, kar pa zaradi bojkota opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP) ni bilo uresničljiva. Ob političnih zapletih se je spomladi oglasila tudi vojska, ki se ima za branik sekularizma, na ulice turških mest pa se je odpravilo več sto tisoč protestnikov.

Zaradi naraščajočih političnih napetosti je premier Recep Tayyip Erdogan sklical predčasne parlamentarne volitve. Na volitvah 22. julija je ponovno z veliko večino zmagala AKP, ki je za svojega predsedniškega kandidata znova izbrala prav Guela. Kritike so se ob tem nadaljevale.

CHP je tudi tokrat bojkotirala predsedniške volitve, v ponedeljek pa se je znova oglasila vojska. Slednja sicer ni nakazala, da se bo poskušala vmešati v današnje volitve, je pa s tem spomnila na svoja pretekla posredovanja za uveljavitev načela ločitve vere od države.

Načelnik generalštaba turške vojske Yasar Buyukanit je v ponedeljek posvaril, da je sekularna ureditev na udaru "središč zla, ki jo želijo sistematično spodkopati". "Turške oborožene sile ne bodo popuščale, so v službi obrambe turške republike," je v pisni izjavi ob 30. avgustu, ki je v Turčiji dan zmage, zapisal Buyukanit. Gül je v minulih dneh ob kritikah, da prinaša islamistično naravnan politični program, ponavljal, da bo njegova prednostna naloga med sedemletnim mandatom ohranitev sekularne ureditve. Sekularisti trde linije pa so kljub temu vztrajali, da bo AKP z Gülom na čelu države prevzel vse vodilne položaje v Turčiji, kar naj bi mu omogočilo uresničevanje islamističnih ambicij. Liberalci sicer tovrstne kritike zavračajo kot podpihovanje zaradi strahu, ker nasprotnikom AKP ne uspe doseči vedno večje priljubljenosti Erdoganove stranke.

Več turških časnikov je medtem menilo, da bodo turške institucije in deli civilne družbe pozorno spremljali vsak Gülov korak in da bo imel slednji tako veliko dela pri razprševanju strahov, da bo njegovo predsedovanje povečalo vlogo religije v javnem življenju.

Gül namerava biti aktiven predsednik

Gül, ki je bil danes v turškem parlamentu izvoljen za predsednika države, namerava biti aktiven voditelj. Politik z islamistično preteklostjo, ki pod brki rad skriva nasmešek, želi ob tem ohraniti mednarodni ugled Turčije. "Turčija se bo bolj angažirala in se bolj udeleževala v mednarodnih vprašanjih," je pred dnevi napovedal 56-letni Gül, katerega soproga v javnosti nosi naglavno ruto, zaradi česar je tarča kritik dela turške javnosti.

Gül pa velja tudi za svetovljana. Za razliko od turškega premiera in kolega Recepa Tayyipa Erdogana govori tekoče angleško, pa tudi arabsko. Po izobrazi je ekonomist, zaradi doktorskega študija pa se je dve leti mudil v Veliki Britaniji. Do vstopa v politično življenje je med letoma 1983 in 1991 delal kot strokovnjak za gospodarstvo za Islamsko razvojno banko (IDB) v savdski Džedi.

Prve politične izkušnje si je nabiral v kasneje prepovedani islamistični Stranki blaginje (RP), na listi katere je bil leta 1991 v svojem rojstnem mestu Kayseri v osrednji Anatoliji prvič izvoljen v parlament. Leta 1995, ko je RP zmagala na parlamentarnih volitvah, je bil imenovan za državnega sekretarja za zunanje odnose v prvi vladi pod vodstvom islamistov v Turčiji. Dve leti kasneje je vojska predsednika RP Necmettina Erbakana in takratnega premiera pregnala s položaja.

V sam politični vrh se je Gül povzpel z zmago AKP na parlamentarnih volitvah leta 2002. Takrat je začasno prevzel vodenje vlade, česar Erdogan zaradi islamistične preteklosti sprva ni smel. Premierski stolček je Gül Erdoganu prepustil po treh mesecih in pol ter prevzel vodenje zunanjega ministrstva. Med njegovimi največjimi uspehi je predvsem začetek pristopnih pogajanje z EU, kar je Turčiji oktobra 2005 uspelo po njegovem intenzivnem lobiranju in zaradi prizadevanj Erdogana.