Beslan: Spomin na žrtve

S solzami in številnimi vprašanji se v Rusiji spominjajo tretje obletnice drame s talci v severnoosetijskem mestu Beslan. Osrednja spominska slovesnost je ob zvonenju zvonov potekala ob ruševinah nekdanje šole v Beslanu, kjer se je zbralo okoli 3000 žalujočih, ki so v rokah držali sveče in na kraj tragedije polagali cvetje.

Slovesnost v šoli, kjer so ugrabitelji pred tremi leti ugrabili več kot tisoč otrok, so spremljale okrepljene varnostne sile. Na zidovih šole pa je bilo mogoče prebrati jezne besede, ki so izražale čustveno in politično razburjenje, ki ga tragičen dogodek še vedno vzbuja.

Dogodka v Beslanu sta se udeležila tudi predsednik dume, spodnjega doma ruskega parlamenta, Boris Grizlov in Dmitri Kozak, posebni predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Putina za jug Rusije. Popoldne naj bi spominska slovesnost potekala še v Moskvi.

Med zajetjem talcev v Beslanu, ki leži v ruski republiki Severna Osetija, je bilo ob ugrabiteljih ubitih 332 ljudi, od tega 186 otrok. Skupina teroristov iz Čečenije in Ingušetije je na prvi šolski dan 1. septembra 2004 v šoli v Beslanu zajela več kot 1100 otrok, njihovih svojcev in učiteljev. Ugrabitelji so zahtevali umik ruskih enot iz Čečenije in izpustitev somišljenikov v Ingušetiji. Ko so ruske posebne enote po neuspešnih pogajanjih dva dni kasneje vdrle v poslopje, se je vnel spopad, v katerem je bilo ubitih 320 talcev, 12 pripadnikov varnostnih sil in 31 teroristov, skoraj 800 ljudi pa je bilo ranjenih.

Ruska parlamentarna komisija je decembra lani v poročilu ugotovila, da je bila akcija posebnih ruskih enot upravičena, za ugrabitev in visok krvni davek pa je okrivila več vodij čečenskih upornikov, med njimi Šamila Basajeva, ki so ga ruske sile lani ubile. Poročilo se ni skladalo s trditvami več talcev, ki so za visok krvni davek krivili neustrezen odziv Moskve. Starši žrtev pa so zahtevali, da je treba soditi tudi tistim, ki so bili odgovorni za reševanje talcev, vključno z vodjo ruskih posebnih enot Nikolajem Patruševim. Roka pravice je namreč dosegla le edinega preživelega izmed 32 ugrabiteljev, 24-letnega Čečena Nurpačija Kulajeva, ki je bil maja lani obsojen za dosmrtno ječo.

Glavno sporno vprašanje je, kdo je odgovoren za eksplozijo, ki je sprožila vdor ruskih posebnih enot na zadnji dan tragedije. Oblasti trdijo, da so bili za eksplozijo odgovorni ugrabitelji, mnogi preživeli in neodvisni preiskovalci pa trdijo, da so ruske posebne enote namerno sprožile spopad z ugrabitelji z lansiranjem granate tako uničujoče moči, da se je zrušil del strehe šole in zahteval žrtve. Takrat je prišlo do ostrih spopadov z ugrabitelji, ki so zahtevali mnoge žrtve.