Protesti evropskih sindikatov

Evropski parlament je namreč začel razpravo o spornem predlogu direktive o liberalizaciji storitev v Evropski uniji. V njej je najbolj sporen je člen, ki določa, da mora ponudnik storitev v kateri koli državi članici upoštevati zakonodajo države iz katere izhaja in ne tiste, v kateri dela. Evropski sindikati zato zatrjujejo, da nekatera določila direktive resno ogrožajo socialne standarde Unije.

V znak protesta se je pred evropskim parlamentom v Strasbourgu zbralo 50 tisoč ljudi, tudi 150 iz Slovenije. “T.i. Bolkesteinova direktiva, kot je predlagana, ogroža socialni položaj tudi slovenskh delavk in delavcev, zato želimo, da se ustrezno spremeni in da se iz nje izloči načelo izvora države, t.i domicilni princip, “ je na protestnem shodu evropskih sindikatov poudaril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič.

"Če dosežemo, da bodo iz direktive izločen domicilni princip ter storitve s področja zdravstva, oskrbe z vodo in še nekaterih drugih, ter da bo za to področje veljala slovenska zakonodaja, bomo zadovoljni," je Semolič poudaril v zvezi z napovedanim kompromisom, ki naj bi ga na podlagi dogovora med največjima političnima skupinama v četrtek izglasoval Evropski parlament.

"Želimo, da se direktiva spremeni, saj je nevarna za socialni položaj delavcev," je poudaril Semolič. Glede odnosa slovenske vlade do direktive je menil, da je za razliko od lani, ko je bila vlada "zelo nekritična", njena "letošnja platforma tudi naša plaftorma". "Na Ekonomsko-socialnem svetu smo se uspeli dogovoriti o skupnih izhodiščih. K sreči danes ni razhajanj med slovensko vlado in našimi zahtevami," je dejal Semolič.

O predlogu direktive v prvem branju bo parlament po današnji razpravi glasoval v četrtek. Velja še poudariti, da kljub napovedanemu kompromisu nekatera ključna vprašanja ostajajo odprta, politične skupine pa se o njih še pogajajo.

Kot poudarjajo v parlamentu, pogajanja o vsebini direktive, o kateri bodo poslanci glasovali v četrtek, ko se bodo opredelili tudi do več kot 400 dopolnil, še vedno potekajo. Največji politični skupini namreč med drugim še nista uskladili pogledov glede ureditve vprašanja napotitve delavcev. Glede napovedanega kompromisa o izločitvi načela države izvora iz direktive pa naj bi imeli zelo različna mnenja v politični skupini EPP (Evropski ljudski stranki).

Direktiva omogoča 600.000 novih delovnih mest

Direktiva, ki jo je leta 2004 pripravila tedanja Evropska komisija, naj bi omogočila vzpostavitev enotnega trga storitev v EU, omogočila konkurenco na tem področju, po ocenah Bruslja pa tudi odprtje približno 600.000 delovnih mest ter s tem večjo gospodarsko rast.

"Ali je sprejemljivo, da imamo v EU 20 milijonov brezposelnih?" je danes v parlamentu vprašal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je poudaril, da v prid direktivi govori že podatek o številu brezposelnih. Na področju storitev bi lahko odprli številna delovna mesta. "Nič ni bolj socialno kot odpiranje novih delovnih mest," je odgovoril na kritike, da bo direktiva omogočila socialni dumping.

Ohraniti je treba tiste elemente direktive, ki bi omogočili vzpostavitev enotnega trga storitev in ki v parlamentu uživajo podporo, je poudaril Barroso. Pri tem je izrazil upanje, da bodo evroposlanci sposobni doseči kompromis, ki bo omogočil konkurenčno Evropo ter obenem zagotavljal socialno blaginjo. Po njegovih pričakovanjih bi bilo v tem primeru direktivo mogoče uveljaviti še pred koncem tega leta.