Med okopi protekcionizma

Dunaj gosti vrh Evropske unije in Latinske Amerika, na katerem so se zbrali voditelji 25 članic EU in 33 držav Latinske Amerike in Karibov. Osrednja tema razprav je krepitev regionalnega partnerstva med stranema.

To je že četrto srečanje doslej. Leta 1999 so se voditelji EU in Latinske Amerike sestali v brazilskem Riu de Janeiru, 2002 v Madridu, 2004 pa v mehiškem Guadalajaru. Vedno znova je v ospredju pogovorov medsedbojna podpora pri zavračanju ameriške zunanje politike, da pa ne bi spodbujali napetosti v odnosu do ZDA, vsa srečanja na vrhu tečejo pod milozvočnim sloganom o medsebojnem ‘strateškem partnerstvu’.

Predsedujoči EU, avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je ob odprtju vrha poudaril, naj "vrh ne bo le srečanje praznih besed, temveč delovno srečanje", na katerem bosta strani določili, kakšni so njuni odnosi in kam vodijo.

Rezidenca nekdanjih avstrijskih cesarjev Hofburg vse od zgodovinskega Dunajskega kongresa ni doživela tako pomembnega diplomatskega dogodka, menijo avstrijski mediji. Toda na dosedanjih srečanjih niso sprejeli nobenih ključnih odločitev, pričakovati pa je, da se tudi na tokratnem ne bo zgodilo nič presentljivega.

Zlasti neuresničena je ostala ambicija o vzpostavitvi prostocarinske cone, ki bi obsegala 450 milijonov Evropejcev in 550 Latinoameričanov. Namesto odpiranja trgov se namreč na obeh bregovih Atlantika trdno oprijemljejo protekcionizma. V mnogih latinskoameriških državah so na oblasti levičarske vlade, ki so do vrednot liberalizma skrajno nezaupljive. Po drugi strani pa EU ne želi v celoti liberalizirati svojih kmetijskih trgov.

Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je v uvodnem nagovoru pozval k boju proti brezposelnosti mladih. "Naraščajoče število brezposelnih med mladimi v obeh regijah je zaskrbljujoče. Mladi brez možnosti za izobraževanje in zaposlitev dvomijo v vrednote demokracij in tržnega gospodarstva. To ogroža družbo," je bil jasen Annan. Med točkami dnevnega reda vrha so človekove pravice in demokracija, terorizem, droge in organiziran kriminal, okolje, energetika, rast in zaposlenost, boj proti revščini, razvojno sodelovanje, migracije in regionalna integracija ter trgovina.

Mehiški predsednik Vicente Fox je zbranim povedal, da je razvoj demokracije in "tržnega gospodarstva s človeškim obrazom" najpomembnejši predpogoj za ublažitev socialnih napetosti v regiji. Pri tem je EU označil za vzor Latinski Ameriki. "Pot izgradnje EU je ambiciozen primer, ki naj nam služi kot model. Gre za integracijo, ki vsem članicam prinaša koristi," je še dejal.

Udeleženci vrha pa se po pričakovanjih niso mogli izogniti aktualnemu dogajanju v južnoameriški regiji. Posebno skrb zbujata v EU nedavno podržavljenje naftne in plinske industrije v Boliviji ter zavzemanje venezuelskega predsednika Huga Chaveza za dodatno obdavčitev tujih naftnih družb. Tako Chaveza kot bolivijskega predsednika Eva Moralesa so na vrhu pozvali, naj se energetske politike lotita bolj odgovorno.

Slovenski premier Janez Janša je na delovnem zasedanju na temo rast in zaposlovanje zbrane nagovoril kot uvodni govornik.