Dober teden po zaprisegi je nova nemška kanclerka Angela Merkel pred spodnjim domom nemškega parlamenta, bundestagom, predstavila cilje in naloge svoje vlade v prihodnjih štirih letih. V svojem prvem govoru pred poslanci je izpostavila predvsem prizadevanja za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in znižanje stopnje brezposelnosti v državi.
Boj z brezposelnostjo
Obljubila je, da bo v "zaspano" nemško gospodarstvo vnesla novo energijo. " je dejala. Zahvalila se je svojemu predhodniku Gerhardu Schroederju za njegova prizadevanja za reformo socialne države in trga delovne sile, pri čemer pa je opozorila, da je brezposelnost dosegla najvišjo raven v zgodovini Nemčije. Dodala je, da bodo njeno vlado ocenjevali prav po tem, koliko novih delovnih mest bo ustvarila. Prednostni nalogi "velike koalicije", ki jo sestavljata konservativna krščanska unija CDU/CSU in socialdemokrati (SPD), sta povečanje kronično nizke gospodarske rasti in boj proti brezposelnosti, ki je dosegla 11 odstotkov.
Prva ženska na čelu nemške vlade se je zavzela tudi za pomoč šibkejšim članom družbe. Kot je dejala, je humanost sistema odvisna od načina ravnanja z bolniki, otroki in ostarelimi. Glede družinske politike pa je izpostavila politiko, ki bo z uvedbo dodatka za starše in boljšim sistemom otroškega varstva mladim materam omogočila, da kombinirajo delo in družino. Opozorila je tudi na zlorabe Nemčije kot države blaginje.
Za tesnejše odnose z ZDA
Na zunanjepolitičnem področju se je Merklova izrekla za "široke, poštene, odprte in zaupne" odnose z ZDA. "Bitke iz preteklosti glede Iraka so za nami," je dejala. Glede domnevnih tajnih zaporov ameriške obveščevalne agencije CIA v Evropi pa je izrazila prepričanje, da bodo ZDA kmalu ponudile odgovor na očitke. Ob tem je poudarila, da Nemčija glede vprašanj človekovih pravic ne bo tiho. Iran pa je Merklova pozvala, naj glede svojega jedrskega programa sodeluje z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA).
Prihodnost Nemčije v EU
Evroposka unija je v veliki krizi, ki je posledica pomanjkanja zaupanja, je v svojem prvem govoru pred nemškim parlamentom v Berlinu dejala nova nemška kanclerka Angela Merkel. "Krize ne moremo izbrisati, temveč jo je treba obvladati," dodala in napovedala, da bo Nemčija pri tem skušala odigrati kar najbolj pozitivno vlogo.
Merklova je dejala, da si bo Berlin v prihodnje prizadeval za okrepitev sodelovanja z manjšimi članicami unije, pri tem pa bo skušal igrati vlogo "posrednika in dejavnika ravnotežja".
Nova kanclerka je obljubila, da si bo nova nemška vlada prizadevala za to, da bi dogovor o prihodnjem financiranju unije v obdobju 2007-2013 dosegli še letos, obenem pa je opozorila, da Berlin ne bo pripravljen sprejeti pretežkega bremena.
V zvezi z nadaljnjimi širitvami unije pa je Angela Merkel opozorila na nujnost javne podpore. "Kot del tega ne bi smeli pretiravati glede sposobnosti unije, da sprejme nove članice," je opozorila. Dodala je še, da "si Evrope ni mogoče predstavljati brez podpore državljanov".
Manj "gostoljubja" do Turčije
Glede Turčije je bila jasna, da njeno članstvo ne more biti vnaprej zagotovljeno, država pa bo morala izpolniti vrsto strogih pogojev. "Pogajanja, ki so se začela 3. oktobra, so pogajanja z odprtim koncem, katerih izida ni mogoče zagotoviti, je poudarila Merklova in dodala, da bo treba Turčijo, če ne bo mogla postati članica, kar najtesneje vpeti v evropske strukture".
Angela Merkel je, že preden je postala kanclerka, zagovarjala oblikovanje t.i. privilegiranega partnerstva s Turčijo, zavračala pa je njeno članstvo v povezavi.
Opozicija ji očita politiko stopicanja
Po govoru Merklova požela vrsto kritik s strani nemške opozicije. Vodji poslanskih skupin socialdemokratov (SPD) in konservativne unije (CDU/CSU) Peter Struck in Volker Kauder sta se medtem izrekla za sodelovanje v veliki koaliciji v štiriletnem mandatu. "Želimo uspeh," sta zatrdila.
Predsednik liberalcev (FDP) Guido Westerwelle je načrte velike koalicije obsodil kot "politiko najmanjšega skupnega imenovalca". To, kar dela, ostaja "politika stopicanja, kar pa je v času globalizacije premalo", je dejal.
"Politika majhnih korakov, pri kateri ni znana smer", moti tudi vodjo poslanske skupine Zelenih Fritza Kuhna. "To bi bil prigrizek za vsakogar, ki pride mimo, vendar ni znano, katere jedi so na voljo," je dejal.
Vodja poslanske skupine Leve stranke Gregor Gysi pa Merklovi očita predvsem zgrešeno finančno politiko zaradi povišanja davka na dodano vrednost.