Bo Evropa postala zelena?

Voditelji držav članic Evropske unije, med njimi slovenski premier Janez Janša, s pogovorom s predsednikom Evropskega parlamenta Hans-Gertom Poetteringom začenjajo letošnje spomladansko vrhunsko zasedanje v Bruslju, ki ga številni označujejo za izredno pomembnega. Voditelji bodo namreč pod nemško taktirko skušali doseči dogovor o zavezujočih in ne zgolj indikativnih ciljih na področju obnovljivih virov energije, česar pa vse članice ne podpirajo.

Kot si prizadeva predsedujoča Nemčija, polno pa jo podpira Evropska komisija, naj bi obnovljivi viri energije v EU do leta 2020 predstavljali vsaj 20 odstotkov energetske mešanice. Nekatere države menijo, da bi zavezujoči cilji škodovali konkurenčnosti njihovih tradicionalnih industrij, po drugi strani pa članice tudi nimajo enako razvite tehnologije na področju obnovljivih virov energije.

Bo Evropa postala zelena?

Predsedujoča EU, nemška kanclerka Angela Merkel, je ob prihodu na vrhunsko zasedanje napovedala, da bodo pogajanja o ukrepih v boju proti podnebnim spremembam težka. "A potrebujemo ambiciozne cilje in prepričana sem, da bomo uspeli," je dejala. Zavezujoče cilje je ob prihodu na vrh podprl tudi predsednik evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker. Dejal je, da mora Evropa "postati zelena".

Slovenski premier Janša je pred vrhom dejal, da zaenkrat kaže, da gre za veliko podporo tako samim ciljem na področju energije in boja proti podnebnim spremembam kot tudi njihovi zavezujoči naravi. Gre za vprašanje političnega signala, je poudaril Janša.

Kaj pa vloga jedrske energije?

Glede jedrske energije so sicer članice unije precej neenotne. Avstrijski kancler Alfred Gusenbauer je ob prihodu na vrh posvaril pred nepremišljeno podporo jedrski energiji na evropski ravni. "To je vprašanje, ki mora biti v pristojnosti držav članic," je dejal. Poudaril je, da vrh, ki se začenja, ne sme dati sporočila, da je "prihodnja zelena energija jedrska energija".

Bolgarski premier Sergej Stanišev pa se je ob prihodu v Bruselj zavzel za nadaljnja vlaganja v jedrsko energijo, ki je "precej bolj okolju prijazna kot konvencionalna". Bolgarija je morala pred vstopom v EU 1. januarja letos zapreti dva bloka jedrske elektrarne Kozloduj, v kateri so reaktorji černobilskega tipa. Stanišev se sicer tokrat prvič udeležuje vrha EU kot voditelj ene od polnopravnih članic.

Voditelji bodo ob večerji razpravljali tudi o berlinski izjavi, s katero naj bi na neformalnem vrhu 25. marca ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe v Berlinu dali nov zagon razpravi o ustavi. Poudarek bo na tem, ali in kako v izjavo vključiti ustavo, širitev, evro in krščanstvo. V njej pa bo, kot je danes zagotovila Merkova, omenjen evropski socialni model.