Tujina

Žalujejo za zidom

Berlin, 03. 10. 2007 12.37 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min

17 let po zrušitvi berlinskega zidu je ta še vedno živ v spominu mnogih Nemcev. Vsak peti za njim celo žaluje.

Berlinski zid
Berlinski zid FOTO: Reuters
V Nemčiji danes praznujejo 17. obletnico združitve. Osrednjo slovesnost ob dnevu enotnosti, ki se je je udeležilo več deset tisoč ljudi, je letos gostila zvezna dežela Mecklenburg-Pomorjansko. Glavni govorniki so pozivali k nadaljevanju prizadevanj za združitev Nemcev. Slovesno je bilo tudi v Berlinu, kjer se je na koncertu ob Brandenburških vratih zbralo več deset tisoč ljudi.

Vsak peti Nemec si želi nazaj berlinski zid, kaže javnomnenjska raziskava, ki so jo izvedli pred 17. obletnico združitve Nemčije. 19 odstotkov vprašanih, od tega 21 odstotkov vzhodnih Nemcev, je izrazilo obžalovanje za zidom, ki je 28 let ločeval takratno Nemško demokratično republiko na vzhodu in Zvezno republiko Nemčijo na zahodu.

75 odstotkov vprašanih je zadovoljno, da je zid padel, kažejo izidi raziskave, ki jo je opravil neodvisni raziskovalni inštitut Emnid. Kar trije od štirih od skupno 16,7 milijona prebivalcev vzhodne Nemčije se od združitve 3. oktobra 1990 počutijo kot drugorazredni državljani. 74 odstotkov se jih čuti prikrajšanih v odnosu do tistih, ki živijo v zahodnem delu države. 73 odstotkov vprašanih z zahoda pa meni, da to ni res, kaže raziskava, ki so jo je inštitut izvedel med tisoč ljudmi.

Še vedno razlike med vzhodnim in zahodnim delom

Nekateri zid pogrešajo, drugi pa se ga spominjajo s težkimi mislimi.
Nekateri zid pogrešajo, drugi pa se ga spominjajo s težkimi mislimi. FOTO: Reuters

Po podatkih Inštituta za trg dela in zaposlovanje plače na vzhodu Nemčije dosegajo 75 odstotkov plač Nemcev v zahodnem delu države, na vzhodu pa je tudi dvakrat višja stopnja brezposelnosti. Po podatkih vlade je bila na zahodu države v zadnjih 12 mesecih tudi nekoliko višja gospodarska rast - triodstotna -, medtem ko je bila na vzhodu 2,7-odstotna.

  • Dogodki splošno 1
  • El amor brujo
  • 	 The Duke Ellington
  • Kronanje popeja
  • Dih zveri
  • Ennio Morricone
  • Edward Clug CLUSTER
  • Robben Ford
  • Vicente amigo
  • Večer z legendami kubanske glasbe
  • Fantom iz opere
  • Goran Bojčevski & Balkan Nuevo
  • Rade Šerbedžija
  • Od Čardaša do Valčka
  • večer Puccinijeve glasbe
  • Svetlana Zaharova
  • Dogodki splošno 2
  • Dogodki splošno 3
  • Dogodki splošno 4
KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

User271232
03. 10. 2007 14.20
Kolikšna je v Sloveniji razlika med Zahodom in Vzhodom? Mislim, da podobna kakor v Nemčiji.
User268228
03. 10. 2007 14.01
Seveda, Osiji so vedno čutili prikrajšane. Tudi med drugo vojno so najhujši nacisti prihajali z vzhoda, zahodni so bili liberalnejši. Potem pa se jim je usedel na glavo še Rus za skoraj poil stoletja, pa saj ni čudno, da imajo travme in komplekse manjvrednosti pred demokratičnimi Wesiji: Ob združitvi obeh Nemčij, je zahodni berlinčan, sicer lastnik arhitektnega biroja, premišljeval kako se bo zabaval ob koncu tedna, kako bi čim bolj zdravo živel ob sorazmernem obilju, vzhodnjak, ki je imel enak poklic pa se je v začetku udinjal kot preddelavec na gradbišču. Prvemu je bilo do čim bolj kvalitetnega življenja, športa, konjičkov, denar pa je postranska stvar, drugi pa je razmišljal samo o tem, kje bi lahko zaslužil čim več denarja, da bi si ustvaril standard, približno tak, kot ga ima zahodnjak. In bolj, ko so analitiki zatrjevali, da je treba popraviti miselnost najprej v glavi, bolj so se vzhodnjaki sklicevali, da se od miselnosti ne da živeti. Skoraj dve generaciji ljudi istega naroda so ločili z mejo in zidom. Zdaj pa je razkorak še večji, kot je bil ob združitvi. Nekoč enotni nemci so postali dva neenotna naroda, zahodnjaki pa imajo vzhodnjake za vsiljivce, obritoglaglavce, rasiste, zavistneže in nestrpneže. Prav zato pa Osiji ne morejo doumeti te zahodnjaške kapitalistične miselnosti, da obstaja tudi kaj drugega, kot samo misliti kje si pridobiti čim več denarja in da nima smisla tekmovati z nekom, ki je že daleč naprej in ni možnosti, da ga dohitiš. Tudi Slovenci bi radi dohiteli Avstrijce, a nekateri ne morejo doumeti, da ne gre za materialno, marveč za miselnost, tradicijo in resnično demokracijo. Otvoritve raznih Hoferjev in Lidlov z nepogrešljivo množico grabežljivih siromakov - to je slika vzhoda in posledica enoumja, ki so namga, nekaterim več, drugim manj, pustili Sovjeti.