Zakaj je gvatemalski vulkan smrtonosnejši od havajskega?

Agencija za naravne nesreče Conred je sporočila, da je reka lave pritekla v vas El Rodeo, kjer je uničila hiše in bila usodna za ljudi v njih. Ljudi pogrešajo tudi v drugih vaseh, najhuje pa je na južnem pobočju vulkana.

Izbruh presenetil oblasti

Ponedeljkov močnejši izbruh je presenetil oblasti in prebivalce goratega območja okrog vulkana in za uspešno evakuacijo ni bilo na voljo dovolj časa. Nekaj vasi se je hitro izpraznilo in ljudje so se zatekli na varno, drugje, denimo v vaseh El Rodeo in San Miguel Los Lotes, pa je bilo prepozno.

Trupla žrtev so povsem zasuta z okamnelim pepelom in jih je težko identificirati, reševalci pa so v ponedeljek s težavo rušili tudi hiše, ki sta jih zasula pepel in blato, da bi iz njih rešili morebitne preživele.

Po navedbah tiskovnega predstavnika gvatemalske vlade Davida de Leona je izbruh prizadel okoli 1,7 milijona ljudi.

Zakaj je gvatemalski vulkan smrtonosnejši od havajskega?

Gvatemalski vulkan Fuego ni edini aktivni vulkan, ki ogroža ljudi in njihovo imetje v zadnjem času. Že dober mesec lahko spremljamo izbruh havajskega ognjenika Kilauea, ki pa doslej še ni terjal smrtnih žrtev, je pa uničil več deset poslopij.

Toda, zakaj so posledice izbruha v Gvatemali toliko hujše? Je res, da prebivalci na izbruh niso bili pripravljeni? National Geographic opisuje razlike med obema vulkanoma.

Fuego spada med stratovulkane

Ognjenik Kilauea, ki bruha na Havajih, spada med ščitne vulkane, ki so nastali z velikimi količinami neeksplozivno izbruhanega materiala in imajo značilna položna pobočja. Kilauea zadnji mesec počasi izloča večje količine lave iz razpok, ki so nastale zaradi izbruha.

Gvatemalski Fuego pa spada med stratovulkane, ki so nastali z nalaganjem izbruhanih materialov v več plasteh in na tak način poviševale vzpetino. Ta vzpetina lahko v eksploziji izgubi svoj vrh, taki vulkani pa so ob izbruhu nagnjeni k izlitju hitro premikajočih se tokov pepela, lave in blata.

"Gre za različne vrste izbruhov, ki so povezane tudi z geološko sestavo pod ognjeniki," pravi vulkanologinja Janine Krippner. "Sama magma je drugačna. Tista v Kilauei je precej tekoča, kar pomeni, da plini zlahka uhajajo. Magma v Fuegu pa je bolj lepljiva in gosta," dodaja Krippnerjeva.

Taka lepljiva magma ujame dovolj zraka, da ustvari pritisk in povzroči eksplozivni izbruh. V redkih primerih lahko ustvari nov krater, a izbruh Fuega se je zgodil iz njegovega že obstoječega in glavnega kraterja.

Smrt "seje" verižna reakcija po izbruhu

Najhujše posledice nastanejo z verižno reakcijo, ki sledi ognjenemu izbruhu. Po izbruhu iz Feugovega kraterja na pobočje popadajo kamnine in vulkanske smeti. Tvorijo se piroklastični tokovi, ki povzročijo vroče in hitre plazove polne pepela in kamnin.

"Ti plazovi so zelo vroči in smrtonosni", pravi vulkanologinja Kipplerjeva.

Ko se tokovi razpršijo, za njimi ostanejo večji kosi kamnin. Ker večina Gvatemale spada v tropsko podnebje, se pojavljajo pogoste in močne nevihte. Ko se dež pomeša z vulkanskimi izločki, nastanejo zelo nevarni blatni tokovi imenovani lahari, ki spominjajo na beton. Ob večjih količinah padavin lahko lahari povzročijo poplave.

Ni dokazov, da bi Fuego lahko zbudil sosednja vulkana

Fuego je eden od treh stratovulkanov v regiji. Čeprav se vsi nahajajo na geološko aktivnem področju, ni dokazov, da lahko erupcija enega vulkana povzroči izbruhe v preostalih dveh.

Zadnji izbruh takšnih razsežnosti iz vulkana Fuego so zabeležili leta 1902, ko je umrlo več tisoč ljudi. Večji izbruh se je zgodil tudi leta 1974, a je poškodoval bližnja kmetijska zemljišča, ni pa zahteval smrtnih žrtev.