Izdaja agentke: Libby kriv

Porota sodišča v Washingtonu je nekdanjega šefa kabineta podpredsednika ZDA Dicka Cheneyja, Lewisa Libbyja, spoznala za krivega po štirih od petih točkah obtožnice v zvezi s preiskavo izdaje identitete tajne agentke CIA Valerie Plame.

Libbyju sedaj v najslabšem primeru grozi do 25 let zapora in milijon denarne kazni. Sodišče lahko izreče tudi precej nižjo kazen, obstaja pa tudi možnost predsedniške pomilostitve. Sodnik Reggie Walton bo Libbyju kazen izrekel po 15. maju

Libby oviral delo preiskovalcev

Libby sicer ni bil obtožen kaznivega dejanja izdaje identitete tajne agentke CIA, ampak so ga tožilci vzeli v precep, ker jih je med preiskavo tega dejanja oviral z zavajanjem in neresničnimi izjavami.

Primer se je začel zapletati, ko je veleposlanik Joseph Wilson leta 2002 odpotoval v Niger, kjer je ugotovil, da so bile obtožbe na račun Iraka o kupovanju uranove rude v tej afriški državi, o čemer so nenehno govorili visoki predstavniki administracije predsednika Busha, izmišljene. Wilson je to julija 2003 napisal v prispevku za časnik New York Times, nekaj dni kasneje pa je konzervativni kolumnist Robert Novak napisal, da je iz dveh virov v Beli hiši izvedel, da je Wilson poročen s tajno agentko CIA Valerie Plame, in namignil, da njegova pot v Niger ni bila resna. Wilson je zatrdil, da je to maščevanje Bele hiše zaradi razkrivanja resnice o pripravah na vojno v Iraku in zahteval preiskavo. Za njim je isto storila tudi CIA.

Primera se je lotil posebni tožilec Patrick Fitzgerald, januarja letos pa se je začel sodni proces proti Libbyju, ki je bil eden od visokih predstavnikov administracije, ki so novinarjem govorili o identiteti tajne agentke. Ostali vpleteni niso bili obtoženi, domnevno zato, ker niso lagali med preiskavo.

Libbyjevi odvetniki so na začetku procesa sicer trdili, da je Bela hiša žrtvovala Libbyja, da zaščiti druge ljudi, na primer Bushevega političnega stratega Karla Rova.