Pri pokopu posmrtnih ostankov leta 1974 umrlega nekdanjega argentinskega predsednika Juana Dominga Perona je prišlo do izgredov med zagrizenimi nasprotniki, v katerih je bilo najmanj 50 ljudi ranjenih.
Člani sindikata avtoprevoznikov in kmetje s palicami, kamenjem in steklenicami so vdrli na območje mavzoleja na nekdanjem Peronovem posestvu v mestecu San Vicente. Več deset tisoč ljudi je zaradi tega zbežalo ali pa se sploh ni približalo kraju pokopa. Po navedbah prič se je pokopa udeležilo le okoli 5000 ljudi. Organizatorji, sindikati in donatorji so pred tem napovedali več sto tisoč ljudi.
Tudi argentinski predsednik Nestor Kircher in njegova vplivna soproga, senatorka Cristina sta udeležbo na pogrebu, potem, ko so se razširile novice o izgredih, odpovedala. Po navedbah udeležencev se je nasilje razvnelo zaradi spora, kdo bo zasedel boljše mesto za ogled pogreba. Policija, ki na željo sindikalistov, najprej ni bila prisotna na pogrebu, je nato vendarle posredovala in ji je uspelo ločiti izgrednike.
Več kot tri desetletja po smrti nekdanjega argentinskega predsednika so njegove posmrtne ostanke v Argentini prenesli v dragocen mavzolej. Strokovnjaki so posmrtne ostanke generala in ustanovitelja najpomembnejšega političnega gibanja v državi že prej prenesli v nov marmorni sarkofag, nato pa so ga pokopali v mavzoleju v San Vicenteju jugozahodno od Buenos Airesa, kjer je Peron preživljal počitnice.
Peron je bil predsednik Argentine med letoma 1946 in 1955 ter od 1973 do 1974. Peron in njegova Evita sta v času, ko sta bila na oblasti, uživala veliko podporo delavskega razreda, saj sta najrevnejšim v mestih pomagala z gradnjo šol, bolnišnic in stanovanj. Peron je bil za predsednika Argentine izvoljen trikrat in je umrl 1. julija 1974 v starosti 78 let.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.