Podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Rudi Vouk je izrazil zaskrbljenost nad izidom nedeljskih deželnozborskih volitev na avstrijskem Koroškem, na katerih so znova zmagali Haiderjevi svobodnjaki (FPÖ). Izid deželnozborskih volitev je zaradi tega za slovensko narodno skupnost nadvse alarmanten, je poudaril Vouk.
"Alarmanten je zato, ker je koroškemu deželnemu glavarju Haiderju uspelo pridobiti glasove predvsem v dvojezičnih občinah, kot sta med drugim Pliberk in Bistrica nad Pliberkom." Tam je namreč FPÖ postala najmočnejša stranka, je poudarja Vouk. Pri tem je menil, da je izid volitev na Koroškem zaskrbljujoč tudi zato, ker je Haider na dvojezičnem ozemlju pridobil na račun pravic narodne skupnosti in s tem, da je podžigal strahove pred Slovenijo zaradi mejnega vprašanja.
Vouk sicer obenem meni, da daje volilni izid tudi upanje, saj je stranki Zelenih kljub nedemokratičnemu volilnemu redu uspelo priti v deželni zbor. Politika tristranskega pakta socialistov, svobodnjakov in ljudske stranke z zastopstvom Zelenih v deželnem zboru je zgodovina, je še dejal Vouk. Narodni svet koroških Slovencev je Zelenim že čestital za zgodovinski uspeh in izrazil prepričanje, da bo prišlo do plodnega sodelovanja pri manjšinskih vprašanjih.
Po neuradnih izidih ÖVP kot poraženka
Avstrijska ljudska stranka (ÖVP) je velika poraženka nedeljskih deželnozborskih volitev na avstrijskem Koroškem in v Salzburgu. Po neuradnih končnih izidih je ÖVP v Celovcu izgubila natanko polovico od dosedanjih osmih mandatov in z dosedanjih 20,7 odstotka glasov podpore padla na 11,63 odstotka. Zmagovalci volitev na Koroškem so svobodnjaki deželnega glavarja Jörga Haiderja, ki so prejeli 42,47 odstotka podpore, v Salzburgu pa socialdemokrati (SPÖ), ki so zabeležili 45,4 odstotka glasov.
Najbolj zaskrbljujoč pa je podatek, da so svobodnjaki tokrat postali najmočnejša stranka tudi v dvojezičnih občinah, v Pliberku in Bistrici. Kot je povedal Vladimir Smrtnik z urada deželne vlade za manjšinska vprašanja, je zaskrbljujoč prav rezultat, s katerim so svobodnjaki zmagali, saj jim je, kot kaže, uspelo nagovoriti široko množico ljudi in so uspeli pritegniti tudi veliko volilcev ljudske stranke, nenazadnje tudi s temami, ki so usmerjene proti slovenski narodni skupnosti. "Zelo pozitivno pa je, da je v deželni zbor vstopila četrta politična stranka, ki bo diskusijo, kar se tiče tudi vprašanj slovenske skupnosti, obrnila v nove smeri," poudarja Smrtnik.
__________________________________________________
O razmerah po deželnih volitvah smo se v oddaji 24ur pogovarjali z Jožefom Jerajem, nekdanjim generalnim konzulom v Celovcu in sedanjim vodjo komisije za mednarodne odnose v državnem svetu.
Še tik pred volitvami so Haiderju domala vsi napovedovali poraz. Zakaj takšen preobrat?
Dokler je kampanja potekala normalno, vsebinsko je vse tako kazalo, ko pa je prešla na populizem oziroma na temo kdo bo glavar, takrat pa se je kampanja usmerila na dve strani – za in proti Haiderju. Prav tu je Haider kot izrazit populist potegnil daljši konec.
Zanimivo, da je Haider dobil največ glasov v okrožjih, kjer živi največ Slovencev. Kje vidite vzrok za to?
Tam so tudi odnosi med narodnostima zelo zaostreni. Prav ta napetost iz leta v leto popušča, kar pomeni, da bi človek pričakoval, da ne bo vplivala na volitve. Vendar je očitno, da ko je kampanja prišla v tako globoko fazo čustvenega naboja, je tudi to odigralo svojo vlogo.
Kaj pa sami Slovenci? So res zapadli v volilno apatijo zaradi visokega volilnega praga?
Ne bi rekel. Koroški Slovenci so zelo dobro pretehtali, kaj jim je storiti, imeli so že dovolj izkušenj in so lahko ugotovili, da sami in razdeljeni, kot so po raznih strankah, sama Enotna lista nima možnosti priti s svojim kandidatom v svet.
Zakaj niso šli s kom v koalicijo, denimo z zelenimi?
Ta poskus je bil. Vendar so imeli zeleni določene pomisleke. Sam mislim, da je v tem primeru prišlo do dogovora, da zeleni ne bodo ovirali Enotne liste koroških Slovencev in obratno.
Kaj naj storijo zdaj?
Zdaj pa je, pravzaprav, na potezi tudi Slovenija, da dvigne narodno zavest koroških Slovencev in jih poveže tako na izobraževalnem, kulturnem, predvsem pa na gospodarskem področju.
Pa ima Slovenija strategijo na tem področju?
Zdaj čakamo na sprejem zakona o izven države Slovenije in upamo, da se bodo stvari razvijale hitreje kot doslej.
