Temu koraku nasprotujejo nekatere vplivne članice DOS, kot tudi beograjski politični analitiki, ki opozarjajo, da gre za tvegano potezo. Predlog so uradno vložili voditelji treh članic DOS, in sicer Jožef Kasa (Zveza vojvodinskih Madžarov), Nenad Čanak (Liga socialdemokratov Vojvodine) in Branislav Kovačević (Liga za Šumadijo). Predlog je neformalno podprl tudi srbski premier in predsednik Demokratične stranke (DS) Zoran Đinđić. Slednji je pred dnevi povedal, da stranka, ki bi morala prispevati k uresničevanju reform in ki istočasno z blokado delovanja ustanov ruši parlamentarizem v Srbiji, ne more biti na seznamu vladajočih strank. Podpredsednik DS in vodja poslanskega kluba DOS v srbski skupščini Čedomir Jovanović pa je povedal, da je odvzem poslanskih mandatov Koštuničevi stranki logična posledica njenega delovanja v parlamentu in da je DSS prekršila vse sporazume vladajoče zveze.
Do nove politične krize v Srbiji je prišlo med zasedanjem srbske skupščine na začetku tega tedna, ko je DSS bojkotirala razpravo o zakonu o ministrstvih in ko je DOS po treh dneh komajda uspelo zagotoviti sklepčnost za njegovo sprejetje. Skupščina bi morala zatem na podlagi tega zakona sprejeti rekonstrukcijo Đinđićeve vlade, vendar je bilo zasedanje prekinjeno, med drugim tudi zaradi škandaloznega vedenja radikalcev Vojislava Šešlja.
V enotnem poslanskem klubu DOS je ostalo samo še devet njenih članic, ki imajo skupaj samo 90 poslanskih sedežev, nekdanja celotna DOS pa je imela 176 mandatov oziroma celo dvotretjinsko večino v parlamentu.
