Pred kratkim so izpustili tudi pakistanskega talca, ki so ga uporniki ugrabili v Iraku in mu grozili s smrtjo. Njegova mama je povedala, da ji je po telefonu sam sporočil, da je svoboden. "Danes sem se po telefonu pogovarjala s svojim sinom, vendar o kakih podrobnostih ni govoril. Zelo sem vesela, bog je uslišal naše molitve," je povedala mama ugrabljenca.
Ugrabitelji so še v soboto grozili, da bodo Hafeeza obglavili, če ZDA v treh dneh ne bodo izpustile vseh iraških zapornikov. Na novico se je odzval tudi pakistanski predsednik Mušaraf, ki je za državno televizijo izjavil, da so ugrabitve in usmrtitve v nasprotju s tistim, kar uči islam. "Tega ne bi smeli početi, saj gre za negacijo islama. Tega v naši veri ni. Uporniki so skrenili s prave poti," je povedal Mušaraf.
Izpustitev turških talcev so uporniki sporočili preko video posnetka. Soner Sercali in Murat Kizil sta uslužbenca turškega podjetja Kayteks, ki se je zdaj po ugrabitvah odločilo, da ne bo več sodelovalo z Američani. Sicer pa sta turška državljana povedala, da so ugrabitelji z njima ravnali korektno.
V začetku tega tedna so bili izpuščeni tudi trije turški delavci, ki so jih ugrabili privrženci skrajne teroristične skupine Abuja Musaba Al-Zarkavija.
V Bagdadu napadi na hotele
V dveh hotelih v Bagdadu sta davi odjeknili bombni eksploziji. Uporniki so rakete izstrelili iz tovornjakov polnih eksploziva. Raketni napadi iraških upornikov so zadeli hotel Bagdad, kjer stanujejo tujci in iraški uradniki. Policija je v bližini hotela odkrila tudi prevrnjen tovornjak, na katerem je bilo 17 raketometov in urni mehanizem. Po domnevah policije naj bi tovornjak služil kot izstrelišče za rakete. Eksploziji naj bi zahtevala vsaj tri ranjene, nekateri viri pa poročajo o smrtnih žrtvah.
Pred hotelom Sheraton, v katerem stanujejo mnogi tuji novinarji, pa je eksplodiral prazen mini avtobus. Zaradi eksplozije je na avtobusu izbruhnil požar, ki pa po poročanju tamkajšnjih zaposlenih ni zahteval žrtev.
V Iraku tudi jordanski vojaki
Jordanski kralj Abdulah II. je v četrtek dejal, da bo Jordanija poslala svoje vojake v Irak. Jordanija bo tako prva arabska država, ki bo napotila svoje enote v Irak. "Če nas bodo Iračani neposredno vprašali za pomoč, bo zelo težko, da bi jih zavrnili," je dejal jordanski kralj, ki velja za najtesnejšega zaveznika ZDA v regiji. Poveljnik združenega poveljstva ameriške vojske Richard Myers pa je izjavil, da naj bi kontingent 145 tisoč ameriških vojakov v Iraku ostal še najmanj pet let.
Irak pa je danes ponovno izrazil nasprotovanje navzočnosti vojakov iz sosednjih držav na svojem ozemlju. Namestnik iraškega zunanjega ministra Hamid al Bajati je povedal, da ima Irak pomisleke glede kakršnihkoli enot iz sosednjih držav. "Z nekaterimi sosednjimi državami imamo probleme," je pojasnil al Bajati in dodal, da bi Irak lahko sprejel podporo na področju urjenja in opremljanja svoje vojske.
Iraški dolgovi ostajajo
Irak se medtem še vedno spopada z dolgovi. Predaja oblasti v Bagdadu nikakor ne zmanjšuje obveznosti Iraka do poravnave dolgov, ki jih je podedoval od režima strmoglavljenega predsednika Sadama Huseina, je danes pojasnil tiskovni predstavnik Komisije ZN za odškodnine Joe Sills. Gre za dolgove, ki jih je v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN 1483, Irak dolžan plačati žrtvam iraške invazije na Kuvajt leta 1990.
