Turške oblasti so iz zapora izpustile 48-letnega Mehmeta Alija Agco, ki je leta 1981 neuspešno poskušal izvesti atentat na tedanjega papeža Janeza Pavla II.
Agca je ječo zapustil v policijskem avtomobilu. Pred zaporom so ga čakali odvetniki, člani njegove družine, okoli 100 novinarjev, nasprotniki in privrženci ultranacionalistične struje. Prav slednji so na beli policijski avtomobil metali rože.
Policisti so Agco odpeljali v center za rekrute, kjer ga bodo pregledali, da bi ugotovili, ali je sposoben opravljati vojaško službo. "Postopek novačenja se je začel," je povedal odvetnik Mustafa Demirbag. V Turčiji je namreč po polnoletnosti obvezno služenje vojske, ki pa se ji je Agca izognil zaradi številnih obsodb in posledičnih zapornih kazni.
Turški pravosodni minister Cemil Cicek je medtem že napovedal pritožbo na izpustitev Agce. Dejal je, da je možno, da bo Agca spet pristal v zaporu. "Prizivno sodišče bom prosil, naj še enkrat pretehta izpustitev Agce," je dejal minister.
Minister je poudaril, da ne trdi, da Agce ne bi smeli izpustiti, vendar verjame,da obstaja možnost, da je prišlo do napake v procesu. Zato je minister na prizivno sodišče poslal pismo, naj ponovni preuči ta primer.
Papežev obisk
Ali Agca je bil leta 2000 izročen Turčiji, potem ko je v Italiji prestal skoraj 20 let zaporne kazni. V domovini so ga zaprli zaradi umora novinarja Abdija Ipekcija in dveh ropov v Turčiji leta 1979. Zaradi tega zločina so Agco sicer zaprli že kmalu potem, ko ga je zagrešil, obsojen pa je bil na dosmrtno ječo. A takrat je v zaporu presedel le pol leta, nato pa je pobegnil in se leta 1981 pojavil v Rimu, kjer je na Trgu Svetega Petra s pištolo ustrelil in ranil papeža Janeza Pavla II.
Papež mu je dejanje z bolniške postelje oprostil pet dni po napadu, nato pa znova dve poltretje leto kasneje, ko se je z atentatorjem srečal v rimskem zaporu. Ali Agca se je takrat pokesal in poljubil papežev prstan. Motiv za atentat na papeža ostaja nepojasnjen, med najbolj vztrajnimi teorijami pa je ta, da je Agco nad papeža poslala bolgarska tajna služba po naročilu sovjetske KGB.
Po preselitvi v turške zapore je Agci sodišče leta 2000 znižalo kazen za umor novinarja za 10 let, pretekli teden pa mu je zaradi spremembe kazenske zakonodaje v prestano kazen vštelo tudi 20 let, ki jih je presedel v Italiji. Njegov odvetnik Mustafa Demirbag je pojasnil, da je dosmrtna kazen v Turčiji v resnici kazen 36 let zapora, zaradi česar naj bi Agca svojo kazen odslužil.