Skupino so prijeli na moskovskem letališču Šeremetjevo zaradi suma sodelovanja v pripravah na zajetje talcev v šoli, zaradi katerega je nedavno umrlo 339 ljudi. Spletna stran News.ru, ki se sklicuje na neimenovan varnostni vir, je poročala, da Čečeni niso prijavili svojega prihoda v Moskvo kot to zahteva zakon in da so jih po plačilu globe izpustili.
Po poročanju ruskih medijev, ki se sklicujejo na neimenovane preiskovalce, naj bi bilo v okviru priprav na napad v Beslanu med obnovo šole v poslopju skritega več eksploziva in vojaške opreme. Drugi viri medtem ocenjujejo, da so imeli ugrabitelji v treh vozilih, s katerimi so se pripeljali v Beslan, dovolj prostora za orožje.
Ustinov: Vsi ugrabitelji, razen enega, so mrtvi
Ruski generalni tožilec Vladimir Ustinov je medtem zatrdil, da so vsi ugrabitelji, ki so v šoli v Beslanu zajeli več kot tisoč otrok in njihovih staršev ter učiteljev, mrtvi, razen enega Čečena, ki je obtožen terorizma. S tem je zanikal navedbe, da je enemu od ugrabiteljev uspelo pobegniti. "Po razpletu drame s talci smo našteli 30 trupel teroristov in posmrtne ostanke enega od njih, enega ugrabitelja, Nurpašo Kulajeva, pa smo prijeli," je pojasnil Ustinov in dodal, da po besedah očividcev v šoli ni bilo več kot 32 ugrabiteljev.
Boju proti terorizmu prednost v proračunu
Ruski finančni minister Aleksej Kudrin je napovedal, da bo boj proti terorizmu prednostna postavka v ruskem proračunu za leto 2005. "Terorizem je na drugačni ravni kot doslej, in sicer tako kar zadeva motive kot tudi glede tehnične opremljenosti teroristov, in zato je za boj proti terorizmu treba odobriti dodatna sredstva," je dodal Kudrin. Ob tem je pojasnil, da bodo strukture, ki so v Rusiji zadolžene za boj proti terorizmu - rusko notranje ministrstvo, zvezna varnostna služba (FSB), mejne straže in zunanja obveščevalna služba - iz proračuna dobile 1,7 milijarde dolarjev več kot leto poprej.
Powell zaskrbljen zaradi Putinovih reform
Ameriški državni sekretar Colin Powell je izrazil zaskrbljenost zaradi političnih namer ruskega predsednika Vladimirja Putina v zvezi z bojem proti terorizmu in dejal, da se Rusija odmika od nekaterih demokratičnih reform. Kot je znano Putin želi med drugim s spremembo zakonodaje povečati nadzor Kremlja nad dogajanjem v ruskih republikah, iz dume odpraviti neodvisne poslance in uvesti čisti proporcionalni volilni sistem namesto večinskega. Zavzema pa se tudi za ostrejši nadzor tujcev in ponovno uvedbo smrtne kazni.
"Ne more biti politične rešitve ali političnega dialoga s teroristi morilci…obenem pa je treba najti ravnotežje med bojem proti terorizmu s silo in zagotoviti, da pri tem ne spodkopljemo državnih ustanov, ki temeljijo na demokraciji." je dejal Powell. "Menim, da so Rusi prepričani, da bo nazadnje treba najti politično rešitev…Ko pa se soočimo s tragedijo, kot je bila v Beslanu, se je treba osredotočiti na to, da ugotovimo kdo so morilci, kdo so teroristi in da jih začnemo preganjati," je dodal.
Tudi kritiki v Rusiji so Putinu takoj očitali, da je tragedijo v Beslanu izkoristil za povečanje svoje moči.
Svet Evrope zaskrbljen zaradi človekovih pravic v Čečeniji
Razmere v Čečeniji so na področju človekovih pravic še vedno katastrofalne, ocenjujejo opazovalci odbora Parlamentarne skupščine (PS SE) za migracije, begunce in prebivalstvo. Eden od opazovalcev, Nemec Rudolf Bindig, je izpostavil nasilje nad svojci tistih, ki pravico iščejo na Evropskem sodišču za človekove pravice. Število posredovanj ruskih varnostnih sil je po besedah Bindiga sicer upadlo, zaskrbljenost pa zbuja naraščajoči trend ugrabitev sorodnikov domnevnih čečenskih upornikov. Bindig navaja tudi primer ljudi, ki so jih oblasti samovoljno prijele in jih mučile ali pa so brez sledu izginili.
Švicarski opazovalec SE, socialist Andreas Gross, je kot rešitev za zajezitev nasilja v nemirni kavkaški republiki predlagal pogovore med ruskimi oblastmi in čečenskimi voditelji. Prepričan je namreč, da bi dialog predstavljal pomemben korak na poti k miru.
Poljak Tadeusz Iwinski je medtem opozoril na problematiko beguncev in razseljenih oseb v Čečeniji. PS SE naj bi o ugotovitvah Bindiga ter njegovih kolegov Grossa in Iwinskega o razmerah v Čečeniji razpravljala 7. oktobra. V osnutku resolucije, ki ga bo obravnavala PS SE, opazovalci pozivajo ruske oblasti, naj se vzdržijo vsakršnega pritiska na razseljeno prebivalstvo in jim tako omogočijo vrnitev na domove. Kot so sporočili s SE, opazovalci med drugim pozivajo tudi k okrepitvi prizadevanj za obnovo Čečenije in k večji humanitarni pomoči ter odstranitvi birokratskih ovir.
