Gre za prvi izraz Izraela, da bi lahko izpustili palestinske zapornike v zameno za izpustitev izraelskega vojaka. Egiptovski posredniki so sicer predlagali dvostopenjski proces, po katerem bi vladajoče palestinsko gibanje Hamas izpustilo vojaka in ustavilo raketne napade, nato pa bi Izrael izpustil nedoločeno število palestinskih zapornikov.
Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad pa je danes posvaril, da bi lahko sedanja izraelska ofenziva na območju Gaze povzročila "regionalno eksplozijo". "Agresija s strani sionistov bi lahko vodila v regionalno eksplozijo, v kateri ne bo prizadet le sionistični režim, temveč tudi njegovi podporniki po svetu," je Ahmadinedžad dejal.
Izraelska ofenziva kot 'zločin proti človeštvu'Palestinski premier Ismail Hanija, ki pripada Hamasovi vladi, je izraelsko ofenzivo na Gazo označil za 'zločin proti človečnosti' in mednarodno skupnost pozval, naj pomaga ustaviti Izrael. »Z napadi poskušajo spodkopati palestinsko vlado, iskanje vojaka je le izgovor,« je še dejal Hanija.
Hanija se je na mednarodno skupnost obrnil le dan po najhujšem napadu na tem območju v zadnjih dneh. Kot so sporočili palestinski bolnišnični viri, so v zadnjih 24 urah Izraelci ubili najmanj 22 Palestincev. Najhujši napadi so se zgodili na severu Gaze, med mrtvimi pa naj bi bilo tudi več civilistov.
Tudi davi so Izraelci sprožili zračni napad na skrajneže in ubili dva upornika, tri pa ranili.
Spopadi na območju Gaze, iz katerega se je Izrael po 38 letih okupacije umaknil septembra, so znova izbruhnili zaradi ugrabljenega izraelskega vojaka Gilada Šalita. Izrael, ki je zanikal namigovanja, da poskušajo znova okupirati Gazo, je takoj sprožil 'reševalno akcijo' na severu Gaze, a je kmalu začel prodirati še globlje v ta teritorij, ko so se Palestinci na ofenzivo odzvali z raketnimi napadi na izraelska mesta.
Sicer pa se napadi osredotočajo na mesta Beit Lahija, Abasan in Kan Junis. Palestinski skrajneži se proti izraelskim tankom in helikopterjem bojujejo z avtomatskimi puškami in granatami. V spopadih v Beit Lahiji, s katerimi poskušajo skrajnežem preprečiti raketne napade na izraelska mesta, ki ležijo v bližini Gaze, je bil ubit izraelski vojak, ki je prva žrtev v izraelskih vrstah od začetka te ofenzive.
Pomoč Evropske komisije Palestincem
Evropska komisija je danes v skladu z napovedmi komisarja za razvoj Luisa Michela namenila 34 milijonov evrov za pomoč Palestincem na območjih Zahodnega Brega, Gaze in Libanona. Razne oblike pomoči bodo izvajale agencije Združenih narodov, nevladne organizacije ter Rdeči križ, sredstva pa bo usmerjal urad Evropske komisije za človekoljubno pomoč (ECHO), so pojasnili v Bruslju.
"Zelo sem zaskrbljen zaradi vse resnejših humanitarnih razmer in hudega pomanjkanja med prebivalci Zahodnega Brega in Gaze," je dejal komisar Luis Michel in opozoril, da je zaradi nevarnih razmer in izraelskih omejitve gibanja dostop človekoljubnih organizacij na to območje vse težji. Toda kljub tem težavam partnerice urada ECHO še naprej pomagajo prizadetim ljudem. Res pa je, da nimajo ne zmožnosti ne dovoljenja, "da bi namesto palestinskih oblasti zagotavljale storitve," je še dodal Michel.
Približno 70 odstotkov ljudi na zasedenih ozemljih živi pod pragom revščine z 2,7 dolarja na dan. Nezaposlenih je 40 odstotkov, 51 odstotkov pa jih nima rednih obrokov. Sredstva komisije bodo človekoljubne organizacije porabile za dostavo hrane, zagotovitev najnujnejših delovnih mest, zdravstveno in psihofizično pomoč, oskrbo z vodo, izboljšanje higienski razmer, ureditev bivalnih razmer ter varnost in koordinacijo.
To je dvaindvajseta pomoč, ki so jo po izbruhu druge intifade septembra 2000 pd EU prejeli prebivalci Zahodnega Brega in Gaze. Komisija je za humanitarne namene v palestinsko-izraelskem konfliktu od takrat pa do danes namenila 191 milijonov evrov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.