Kot je dejal tiskovni predstavnik izraelskega premiera Ranan Gisin, je takšna zahteva absurdna, obenem pa je poudaril, da bi morali Palestinci pred umikom izraelske vojske izpolniti dve zahtevi, in sicer "končati terorizem, nasilje in njuno spodbujanje" ter "uvesti prave reforme". Medtem bo Izrael nadaljeval svojo pravico do samoobrambe, je dejal Gisin. Sicer pa so se po napovedi palestinskega voditelja, da bo izvedel reforme in volitve, odzvali tudi Palestinci.
Vodilne palestinske osebnosti se bojijo, da gre pri napovedanih političnih reformah in volitvah le za "politično ukano". "Poziv k reformam je nedvomno pravi korak, če bi bil tudi izpeljan. Oblasti so namreč že stokrat napovedale reforme in volitve, vendar se ni nič zgodilo," je danes v Ramali poudaril član vodstva Arafatovega gibanja Fatah. Skrajna palestinska opozicija, predvsem skrajna islamska organizacija Hamas, je že zavrnila načrte reform. Namestnik predsednika skrajne Ljudske fronte za osvoboditev Palestine Abdul Rahim Maluh pa je izrazil skrb, "da govoričenje o volitvah in reformah ni resno mišljeno". Ob tem je dodal, da se boji, "da gre za poskus, da bi ljudi odvrnili od pravega boja za osvoboditev in neodvisnost. Medtem ko Izraelci vdirajo in ubijajo na naših ozemljih, bodo ljudje prisiljeni v to, da razmišljajo o tem, kdo želi na kateri položaj", je še menil Maluh.
Potem ko je Arafat v sredo v govoru pred palestinskim zakonodajnim svetom napovedal volitve, je palestinski parlament v četrtek sprejel odločitev, ki predvideva, da bi lokalne volitve lahko potekale še letos, parlamentarne pa leta 2003, o predsedniških volitvah ni odločal. Arafat je nato v petek poudaril, da bi splošne volitve lahko izvedli v roku šestih mesecev, vendar le pod pogojem, da se izraelske enote pred tem umaknejo na položaje pred 28. septembrom 2000.
V Ramali na Zahodnem bregu se bo v nedeljo pod vodstvom Arafatovega namestnika Mahmeda Abasa sestala osrednja volilna komisija, ki bo predvidoma preučila "prve ukrepe", ki so potrebni spričo napovedanih volitev, je napovedal generalni sekretar komisije Mohamed Štajeh. Dejal je še, da je Arafat edini, ki lahko določi datum volitev, volilna komisija pa bo poskrbela za tehnične vidike volitev. Palestinski voditelj naj bi se udeležil srečanja komisije.
Generalni sekretar Arabske lige Amr Musa je medtem dejal, da ne vidi smisla v bližnjevzhodni mirovni konferenci, ki jo spodbuja Izrael in podpirajo ZDA. "Ta konferenca tako kot prejšnje ni nič več kot kot zamisel in edini človek, ki želi, da bi ta zamisel postala realnost, je izraelski zunanji minister Šimon Peres, ki pa bo iz nje naredil dramsko igro," je v soboto v Kairu poudaril Musa in dodal: "Mi ne želimo biti igralci v takšni gledališki predstavi." Arabci izvedbo mirovne konference pogojujejo z izraelskim umikom iz palestinskih avtonomnih območij. Dokler ne bo umik končan, se takšne konference ne bo udeležil noben Arabec, je dodal Musa.
Skrajna islamska organizacija Hamas si prizadeva ustaviti napade na izraelske civiliste, vendar le, če bo tudi Izrael opustil napade na palestinske civiliste, je v pogovoru za sobotno izdajo časnika Al Džazira dejal voditelj Hamasa, šejk Ahmed Jasin. V pogovoru je tudi kritiziral ameriško podporo Izraelu in muslimanske države pozval, naj na Bližnjem vzhodu ogrožajo politične in gospodarske interese.
