Izrael je že drugi dan zapored nadaljeval s silovitimi povračilnimi napadi, s katerimi se maščuje za palestinske samomorilske napade. Tokrat so poleg helikopterjev palestinska avtonomna območja napadli tudi z letali. Izstrelki izraelskega helikopterja na Arafatovo rezidenco v Ramali naj bi povsem uničili bližnje poslopje policije, ki deluje v okviru Arafatovega generalnega štaba. Čeprav je bil Arafat takrat v poslopju, v napadu ni bil poškodovan.
Izredne razmere v Gazi
V Gazi pa je izraelski lovec F-16 raketiral stavbo palestinskih varnostnih sil. Ker se ta nahaja sredi gosto naseljene soseske, je prvi napad pognal v beg na stotine prestrašenih šolarjev. Kljub množici civilistov na ulicah je letalo še enkrat napadlo, pri čemer je bilo ranjenih na desetine šolarjev.
Sirene reševalnih vozil so tako drevi znova tulile na avtonomnih palestinskih ozemljih, potem ko so izraelska letala obstreljevala palestinske cilje v milijonskem mestu Gaza, v begunskem taborišču Han Junis na jugu Gaze in v mestih Tulkarm in Kalkilja na Zahodnem bregu. Izraelski helikopterji so obstreljevali tudi poslopje palestinskih varnostnih sil v Han Junesu in palestinske vojaške obveščevalne službe v Saltifu na Zahodnem bregu.
Zadnji val maščevalnih akcij se je začel že v noči s ponedeljka na torek z vdorom izraelskih tankov v večja palestinska mesta. Izraelci so potrdili, da so znova delno zasedli palestinska avtonomna mesta Nablus, Ramala in Bejtunia na Zahodnem bregu. Vojska je z buldožerji razrila tudi stezo edinega palestinskega mednarodnega letališča v Gazi. To je sicer zaprto že zadnjih 14 mesecev, kolikor traja palestinska vstaja, vendar Palestinci potezo razumejo kot napad na simbol državnosti in države, na katero čakajo že več kot pol stoletja.
Šaron: Država se nahaja v vojni
Izraelski premier Šaron je v davišnjem nagovoru Izraelcem dejal, da se država nahaja v vojni. Krivdo za nastalo stanje pripisuje palestinskemu vodstvu, predvsem njihovemu voditelju Arafatu, ki ga obtožuje, da je premalo naredil za izkoreninjenje terorizma v lastnih vrstah.
Palestinski minister za informiranje Jaser Rabbo, ki Šaronove obtožbe zavrača, je izjavil, da ne gre za vojno proti terorizmu, temveč za vojno, ki ima za cilj spodnesti palestinsko oblast. Kot je prepričan Rabbo, želi Izrael z vojno preprečiti mednarodni skupnosti, da bi podprla ustanovitev palestinske države.
Laburistična stranka izraelskega zunanjega ministra Šimona Peresa medtem razmišlja o izstopu iz vlade. Laburisti so namreč že včeraj zapustili izredno sejo vlade, potem ko je ta palestinske avtonomne oblasti obtožila, da podpirajo terorizem, vojaško krilo Arafatovega Fataha in elitne enote Force 17 pa označila za teroristični skupini.
Arafat: Šaron ni za mir
Palestinski voditelj Jaser Arafat pa je v prvem odzivu po začetku izraelskih napadov izjavil, da izraelski premier Ariel Šaron ne želi nadaljevati mirovnega procesa. Glavni palestinski mirovni pogajalec Saeb Erekat je izjavil, da Šaronova vlada izvaja teror, uničuje mirovni proces in palestinsko avtonomijo. Svet mora takoj ustaviti Šaronovo norijo, je še poudaril Erekat.
Arafat je zaradi izraelskih napadov zahteval tudi sklic izrednega vrha Organizacije islamske konference (OIK), na katerem bi preučili izraelsko agresijo nad Palestinci. Generalni sekretar OIK Amr Musa je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi napadov in za stopnjevanje nasilja obtožil Izrael.
EU svari pred destabilizacijo palestinskih oblasti
Belgijsko predsedstvo EU je opozorilo, da destabiliziranje palestinskih oblasti ne bo ustavilo nasilja. Belgija poudarja, da je treba palestinskim oblastem pomagati, da bodo izpolnile v sporazumih dane zaveze. Prepričani so namreč, da je samo z nadaljevanjem političnega dialoga moč najti rešitev iz krize. Belgijsko predsedstvo EU zato poziva izraelsko in palestinsko stran, naj nemudoma in brez zadržkov nadaljujeta pogovore.
Države EU poskušajo medtem tudi z dvostranskimi diplomatskimi prizadevanji pripomoči k rešitvi krize. Tako je nemški zunanji minister Joschka Fischer po telefonu govoril z izraelskim kolegom Šimonom Peresom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Po pogovorih je ocenil, da izhoda iz konflikta trenutno ni mogoče videti, čeprav sta se Fischerjeva sogovornika strinjala, da je potrebno preprečiti nadaljnje stopnjevanje nasilja, preden se poišče politično rešitev vprašanja.