Ameriški predlog so medtem sprejeli tudi palestinske oblasti, ki so sporočile, da so se pripravljene pogovarjati o ameriškem predlogu, da bi Palestince, vpletene v umor izraelskega ministra za turizem Rehavama Zevija, v palestinskih zaporih varovali ameriški in britanski varnostni agenti.
Ameriški predsednik Bush je pozdravil odločitev izraelske vlade, da sprejme njegov predlog o končanju blokade urada palestinskega voditelja Jaserja Arafata. Bush je predlagal, da bi morilce, katerih izročitev brezpogojno zahtevajo Izraelci, varovali pa bi jih britanski in ameriški agenti. V zameno pa bi Arafat lahko zapustil svoj sedež v Ramali in se prosto gibal na območju Zahodnega brega in Gaze. Izraelska vlada je Bushev predlog sprejela s 17 glasovi proti osmim.
Izrael zahteva izročitev štirih Palestincev, ki jih je improvizirano palestinsko sodišče v četrtek na Arafatovem sedežu obsodilo na kazni od enega do 18 let zapora. Vsi štirje obsojenci so pripadniki Ljudske fronte za osvoboditev Palestine (FPLP), ki je prevzela odgovornost za umor izraelskega ministra Zevija oktobra lani v Jeruzalemu. Palestinci so izročitev obsojenih ostro zavrnili. Izrael je doslej kot pogoj za ukinitev blokade Arafatovega sedeža zahteval prav izročitev omenjenih štirih Palestincev in pa obsodbo terorizma s strani palestinskega voditelja.
Komisija ZN še ne gre v Dženin
Pogovori med ZN in Izraelom o prihodu preiskovalne komisije so znova zašli v krizo. Izraelski premier Šaron je namreč ocenil, da je odlog za prihod komisije nujen, ker se Izrael ne more zadovoljiti z doslej ponujenimi odgovori Združenih narodov na izraelske zahteve.
Glavni razlog za spor je vprašanje, katere priče naj bi nastopile pred komisijo ZN. ZN so pripravljeni pričam zagotoviti imuniteto, vendar pa si pridržujejo pravico odločati o tem, katere priče bodo zaslišali, medtem ko Izrael želi priče določiti sam. Izrael se po poročanju medijev boji, da bi bili lahko izraelski častniki in vojaki obtoženi pred mednarodnim sodiščem.
Izraelski zunanji minister Peres je posvaril, da se skuša Izraelu naprtiti odgovornost za pokol v Dženinu, in menil, da mora vztrajati pri tem, da sam določi priče. "Izrael ne more sprejeti zahteve ZN, po kateri bi komisija odločala, katere izraelske vojaške predstavnike bo zaslišala," je dejal Peres.
Poudaril je še, da Izrael ni na klopi za obtožence in da predvsem ne sme dajati vtisa, da kaj skriva. Zatrdil je tudi, da je bilo v Dženinu ubitih "le sedem palestinskih civilistov in 45 oboroženih Palestincev", medtem ko palestinska stran trdi, da je v begunskem taborišču umrlo več sto ljudi. Pod ruševinami v taborišču so doslej odkrili kakih 50 trupel.
Kriza v betlehemski baziliki se nadaljuje
Proiransko gibanje Hezbolah je izrazilo pripravljenost, da izpusti Izraelce, ki jih zadržuje, v zameno za osvoboditev Palestincev, ujetih v baziliki Jezusovega rojstva v Betlehemu, in štirih Palestincev, obtoženih umora izraelskega ministra za turizem Rehavama Zevija. Hezbolah od oktobra 2000 zadržuje štiri Izraelce - tri vojake, ujete na spornem območju Šeba, in častnika rezervne sestave izraelske vojske.
