"Ko je potrebno braniti terorista, kot je Arafat, se svet mobilizira, ko pa je govor o otrocih in ženskah, ubitih na izraelskih ulicah, varnostni svet OZN molči," je dejal neimenovani izraelski predstavnik, ob tem pa dodal, da kljub kritikam Izrael ne bo spremenil svoje odločitve. Na vprašanje o ameriških kritikah pa je dejal, da "je ameriško nasprotovanje nekaj povsem drugega kot nasprotovanje drugih držav, ker so ZDA izraelski zaveznik".
Izraelci imajo že nekaj časa pripravljen načrt in specialne enote za pregon Arafata iz njegove rezidence v Ramali, kjer zadnjih 21 mesecev Arafata več ali manj neprestano zadržujejo
Medtem se je okoli Arafatove rezidence zbrala velika množica ljudi kot živi ščit, v nagovoru množici pa je Arafat pozval k velikemu pohodu na Jeruzalem. Podobni protesti potekajo tudi po drugih palestinskih območjih, pa tudi na območju Libanona in Jordanije.
Kandidat za palestinskega premiera Ahmed Kurej pa je zagrozil, da ne bo nadaljeval s procesom oblikovanja nove palestinske vlade. "To je zelo nevarna in nespametna odločitev, ki bo še poslabšala razmere. Vsa prizadevanja za uresničitev časovnega načrta so s tem postala nemogoča in nepotrebna. Zato pozivam ZDA in četverico naj vplivajo na Izrael, da spremeni odločitev," je izjavil Kurej.
Tudi varnostni svet proti Arafatovem izgonu
Varnostni svet OZN je po seji za zaprtimi vrati, ki so jo zahtevale arabske in neuvrščene države, v izjavi za javnost sporočil, da odstranitev Jaserja Arafata ne bi bila koristna. Predsedujoči temu organu v septembru, veleposlanik Velike Britanije pri OZN Emyr Jones Parry, je ob tem dodal, da izraelska odločitev "ne prispeva k izboljšanju razmer", in pozval "obe strani, naj se vzdržita nasilnih dejanj". "Člani sveta so izrazili mnenje, da Arafatova odstranitev ne bi pomagala in da jo ne bi smeli uresničiti," je še dejal Parry.Generalni sekretar OZN Kofi Annan pa je poudaril, da bi bil nasilen izgon v sedanjih okoliščinah napetosti in nestabilnosti v regiji nevaren in obe strani pozval, naj se vedeta državniško.
Žalostna desetletnica sporazumov iz Osla
Sporazumi iz Osla, podpisani v Washingtonu, naj bi bili podlaga za ustanovitev palestinske avtonomne pokrajine na Zahodnem bregu in območju Gaze. Sporazumi iz Osla so dobili ime po norveški prestolnici, kjer so potekala večmesečna tajna pogajanja o rešitvi bližnjevzhodne krize. Sporazume sta 13. septembra 1993 v Beli hiši svečano podpisala Arafat in tedanji izraelski premier Jicak Rabin v navzočnosti tedanjega ameriškega predsednika Billa Clintona.
Sporazumi so predvidevali medsebojno priznanje Izraela in Palestinske osvobodilne organizacije ter ustanovitev palestinske avtonomne vlade na Zahodnem bregu in območju Gaze. Težja vprašanja, kot so usoda Jeruzalema, judovskih naselbin in palestinskih beguncev, pa so bila prepuščena kasnejšim pogovorom.
Uresničevanje sporazumov je prekinilo stopnjevanje nasilja, ki traja že tri leta. Novo upanje za mir na Bližnjem vzhodu sedaj predstavlja časovni načrt, po katerem bi Palestinci dobili svojo državo do leta 2005.
Medtem se je v Ženevi ob robu pogovorov petih stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov o Iraku na ravni posebnih odposlancev sestala bližnjevzhodna četverica. Gre za pripravo ministrskega sestanka četverice, ki bo 22. septembra ob robu zasedanja Generalne skupščine OZN v New Yorku. Bližnjevzhodno četverico sestavljajo ZDA, ZN, Rusija in Evropska unija.
Nasilje ne pojenja
V streljanju med izraelskimi vojaki in Palestinci v Nablusu na Zahodnem bregu pa je bil danes zjutraj ubit nek mimoidoči 80-letni Palestinec. Pirotehniki izraelske policije pa so na vzhodu Jeruzalema danes uničili tri eksplozivne pasove, ki bi jih lahko Palestinci uporabili pri samomorilskih napadih. Pasove so našli na podlagi podatkov pripadnikov skrajnega palestinskega gibanja Hamas, ki so jih aretirali v zadnjih dnevih. V noči na soboto pa so v bližini Ramale na Zahodnem bregu aretirale pripadnika oboroženega krila gibanja Fatah.
