"Savdska pobuda, ki je bila predstavljena na vrhu Arabske lige predstavlja neizvedljiv začetek pogajanj," je povedal predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva Emmanuel Nachshon, potem ko so članice Arabske lige z zadovoljstvom sprejele mirovno pobudo. Nachshon je nadaljeval: "Ne moremo sprejeti na eni strani pogajanj za vzpostavitev palestinske države, ter na drugi prihod vseh Palestincev v Izrael. To bi pomenilo uničenje izraelske države, česar pa ne moremo sprejeti!". Nachshon je sicer poudaril, da Izrael ni izrecno zavrnil savdske pobude, da pa se o njej v obstoječi obliki ne more pogajati.
V deklaraciji so članice Arabske lige obsodile izraelsko "politiko uničevanja", obenem pa Izraelu ponudile vzpostavitev "normalnih odnosov" v zameno za popoln umik z leta 1967 zasedenih arabskih ozemelj, vzpostavitev neodvisne palestinske države z vzhodnim Jeruzalemom kot glavnim mestom ter "pravično rešitev" vprašanja vračanja palestinskih beguncev iz leta 1948.
Na pritisk Sirije je v bejrutski deklaraciji zapisan tudi poziv arabskim državam, naj prekinejo vse stike z Izraelom in obnovijo gospodarski bojkot proti njemu. Ti ukrepi naj bi veljali, dokler ne bo dosežen mir z Izraelom. Arabske države izražajo tudi popolno podporo palestinski intifadi in njenim "mučenikom".
Nesporazumi glede naselitve Palestincev
Nesporazumi so se pojavili predvsem pri vprašanju vračanja palestinskih beguncev na domove. Libanon si je namreč prizadeval, da je v bejrutski deklaraciji jasno določeno, da se palestinski begunci ne morejo dolgoročno naseliti na ozemlju drugih arabskih držav. Takšno rešitev so sprejeli, potem ko je libanonski predsednik Emil Lahud zahteval, naj mirovna pobuda vsebuje dodatek, da libanonska ustava zavrača ustanavljanje naselji palestinskih beguncev na libanonskem ozemlju, kjer je trenutno kakih 400.000 palestinskih beguncev.
Palestinski voditelj Jaser Arafat je sicer zahteval, da se njegov nagovor udeležencem vrha, ki ga libanonski predsednik včeraj ni dovolil predvajati, danes udeležencem posreduje v pisni obliki.
Iraška častna beseda
Kompromisni dokument, ki sta ga sprejela Kuvajt in Bagdad, določa, da bo "Irak spoštoval neodvisnost, suverenost in varnost Kuvajta, kar bi lahko bilo zagotovilo, da se dogodki iz leta 1990 ne bodo več ponovili," je v Bejrutu še povedal Sabri. Irak se je prav tako obvezal, da bo s Kuvajtom sodeloval pri reševanju odprtih vprašanj, kot je na primer vprašanje pogrešanih oseb, tako kuvajtske kot iraške narodnosti. Iraški zunanji minister je sporazum označil kot "uravnotežen", saj "odgovarja na zahteve obeh strani in izraža njuno pripravljenost, da svoje odnose usmerita v prihodnost."
Domnevno bin Ladnovo pismo
Na vrhu v Bejrutu pa so prejeli tudi elektronsko sporočilo, ki naj bi ga domnevno podpisal teroristični voditelj Osama bin Laden, in v katerem slednji ostro kritizira savdsko mirovno pobudo. Bin Laden je pohvalil akcije palestinskih samomorilcev proti Izraelu in vse Muslimane pozval, naj izraelski državi napovedo sveto vojno. Bin Laden je pobudo savdskega prestolonaslednika še označil kot "sionistično-ameriško pokveko, oblečeno v arabska oblačila" in dodal: "Nima smisla, da se Judje poskušajo skrivati za hrbti drugih. Nikamor ne morejo iti in vedno jih bo preganjal občutek groze," je še zapisano v sporočilu, podpisanem z imenom Osama bin Laden.
Mednarodno zavezništvo za pravico, ki združuje 275 nevladnih organizacij, pa je ob robu arabskega vrha zahtevalo ustanovitev arabskega sodišča za človekove pravice. "Zaradi pomembnosti nekaterih sicer legitimnih zadev, med katerimi je tudi palestinsko vprašanje, ne bi smeli pozabiti drugih osrednjih vprašanj, ki prav tako predstavljajo resnične razloge za odsotnost miru in stabilnosti v regiji," je zapisalo zavezništvo v pismu, naslovljenemu na predsednika Arabske lige.