Izraelske oblasti so poudarile, da enostranske razglasitve premirja ne priznavajo. Kot so poudarili, se s skrajnimi skupinami ne pogajajo, temveč dogovore sklepajo le s predstavniki palestinskih oblasti. Namestnik izraelskega zunanjega ministra Gideon Meir je razglašeno premirje označil za načrt skrajnežev, ki se nameravajo v tem obdobju le reorganizirati.
"Ponovil bom to, kar je zunanji minister Silvan Šalom pred nekaj urami dejal svetovalki ameriškega predsednika za nacionalno varnost Condoleezi Rice - to premirje je tiktakajoča bomba, saj dejansko ohranja infrastrukturo nasilja," je dejal Meir ter poudaril, da diplomacija in nasilje ne moreta soobstajati. "Premirje je rezultat dogovora med palestinskimi oblastmi in skrajnimi skupinami, Izrael pa v skladu z začrtanim mirovnim načrtom zahteva razpustitev skrajnih skupin in ne zgolj premirje, razglašeno z njihove strani," dodaja Meir.
Pogoji za izraelske oblasti
V izjavi Hamasa in Islamskega džihada, ki sta 33 mesecev vodila upor proti okupaciji, je med drugim zapisano, da sta skupini s podpisom dogovora "prenehali z vojaškimi operacijami proti cionističnemu sovražniku". Dogovora pa se bosta držali le, če bo Izrael izpolnil določene pogoje. Med njimi je, kot so poudarili predstavniki Hamasa in Islamskega džihada, "popolno prenehanje vseh oblik cionističnega nasilja nad našim ljudstvom, prekinitev vdorov, rušenja, blokad in obleganj mest, vasi in begunskih taborišč - tudi obleganja palestinskega predsednika Jaserja Arafata - uničevanja kmetovalnih površin, napadov na zemljo in lastnino….popolno prekinitev likvidacij, pobojev, aretacij ter kampanj izgonov naših ljudi, njihovih voditeljev in borcev."
Hamas, Islamski džihad in gibanje Fatah palestinskega voditelja Jaserja Arafata, so sicer v petek dosegli načelen dogovor o trimesečni ustavitvi napadov na izraelske cilje, vendar pa so člani Arafatovega gibanja Fatah tik pred dejansko razglasitvijo premirja izrazili zadržke. Voditelji Fataha, vključno z Arafatom in palestinskim premierom Abasom, se namreč niso strinjali z dejstvom, da jih niso vključili v pogajanja.
O prekinitvi napadov se je s Hamasom in Islamskim džihadom v imenu Fataha namreč pogajal vodja Fataha na Zahodnem bregu Marvan Barguti, ki je že od aprila 2001 v izraelskem zaporu. Hamas in Islamski džihad sta se potem kljub temu odločila za razglasitev premirja, ker najverjetneje nista želela čakati na odločitev Fataha. Vendar je tudi Fatah - le nekaj ur zatem - razglasil premirje.
Začetek umika izraelske vojske
Izraelska vojska se je v nedeljo zvečer začela umikati s palestinskih ozemelj na območju Gaze, ki jih je zasedla od začetka zadnje intifade na območju septembra 2000.
Prvi konvoj oklepnih vozil je že zapustil Beit Hanun, iz katerega naj bi se izraelski vojaki umaknili v prihodnjih urah. Vojska se bo umaknila tudi iz sektorja Beit Lahi na severu območja Gaze ter iz tamponskih območij v bližini izraelskih vojaških položajev, judovskih naselbin in mejnega obroča, ki obkroža območje Gaze.
Rice: "Zaščitni" zid je sporen!
Svetovalka ameriškega predsednika za nacionalno varnost Condoleeza Rice se je danes sestala z izraelskim premierom Arielom Šaronom. Izraelski vojaški radio je poročal, da sta se Riceova in Šaron posvetila predvsem o podrobnostim umika izraelske vojska z območja Gaze, omilitvi omejitev za Palestince, izpustitvam palestinskih zapornikov ter možnostim za obnovo letališča na jugu Gaze, ki so ga izraelske enote uničile leta 2001.
Osrednjo kritiko je Riceova namenila izraelski gradnji zaščitnega zidu med izraelskim ozemljem in Zahodnim bregom. Riceova je ocenila, da bi zid lahko bil "problematičen", saj bi "pomenil dovršeno dejstvo" in bi si ga lahko razlagali kot postavitev meje. Šaron je v odgovor poudaril, da zid "nima političnega značaja" in da je izključno le odgovor na skrbi glede varnosti.
Izrael je gradnjo zaščitnega zidu, ki naj bi potekal ob zeleni črti med izraelskim ozemljem in Zahodnim bregom, začel junija 2002. Problematično je, da se gradnja vedno bolj pomika na ozemlje Zahodnega brega, izraelski načrti pa predvidevajo, da bi z zidom Izraelu priključili nekatere judovske naselbine na palestinskih ozemljih. Dolg naj bi bil 350 kilometrov, pri čemer bi od Zahodnega brega odrezal vzhodni Jeruzalem, ki ga želijo Palestinci razglasiti za prestolnico nove države.
Ricova, ki je včeraj zvečer prispela v Izrael, se je v Jerihu na Zahodnem bregu najprej sestala s palestinskim premierom Mahmudom Abasom in ga povabila na obisk v Washington. V pogovorih so palestinski predstavniki obljubili, da bodo storili vse v prizadevanjih za zasego nezakonitega orožja, obenem pa vztrajali na zamrznitvi judovskega naseljevanja na palestinskih ozemljih in osvoboditvi kakih 5000 Palestincev, ki jih zadržuje Izrael. Palestinski predstavniki so srečanje ocenili kot "zelo pozitivno".
Predviden potek mirovnega načrta:
Faza 1 (do maja 2003): zaustavitev nasilja nad Izraelci in Palestinci; palestinska politična reforma; umik izraelske vojske in zamrznitev judovskega poseljevanja; palestinske volitve;
Faza 2 (junij-december 2003): neodvisna palestinska država; mednarodna konferenca in mednarodni monitoring usklajevanja z načrtom;
Faza 3 (2004-2005): druga mednarodna konferenca; dokončni dogovor in konec konflikta; dokončni dogovor o mejah, Jeruzalemu, beguncih in naselbinah; mirovni sporazum med arabskimi državami in Izraelom;
