Od 300 do 400 tankov je mesto obkolilo z vseh strani, medtem pa so oboroženi Palestinci v mestu z vrečami peska zaprli glavne ceste.
Vdor v Dženin
V Dženin, pomembno oporišče Brigade mučenikov Al Akse, ki je prevzela odgovornost za več samomorilskih napadov, so izraelske sile z vseh strani vdrle z najmanj 30 tanki. Izraelske sile so zasedle več položajev in poslopij v mestu, izraelska vojska pa je sporočila, da bo po namestitvi tako kot v drugih avtonomnih mestih začela "z aretacijami teroristov in zaseganjem orožja".
Tudi v Salfit, ki leži kakih 20 kilometrov jugozahodno od Nablusa, je vdrlo kakih 20 tankov. Po navedbah palestinskih varnostnih virov je na obrobju Nablusa nameščenih kakih 400 izraelskih tankov, izraelske sile pa v to avtonomno mesto sicer še niso vdrle. Iz vasi Beitunia blizu Ramale, kjer je od petka v svojem glavnem uradu ujet palestinski vodja Jaser Arafat, je izraelska vojska po lastnih navedbah s sedeža palestinskih preventivnih varnostnih sil za Zahodni breg odpeljala kakih 180 Palestincev. Vojska naj bi preverila, ali so morda člani oboroženih palestinskih skupin.
Brigade mučenikov Al Akse, ki so blizu Arafatovemu gibanju Fatah, so sicer sporočile, da je izraelska vojska s seboj odpeljala tudi šest njenih članov in aktivista Islamskega džihada, ki so bili zaprti v zaporih sedeža omenjenih varnostnih sil.
Okrepitev spopadov v Betlehemu
Iz Betlehema, ki so ga izraelske sile zasedle v ponedeljek, so sinoči poročali o okrepitvi spopadov med izraelsko vojsko in oboroženimi Palestinci. Izraelska vojska je s tanki obkolila baziliko. Do spopadov je prišlo pred Cerkvijo Jezusovega rojstva, pred katero so še davi ležala trupla, v samo cerkev pa se je po različnih virih zateklo od 150 do 400 Palestincev, med katerimi so nekateri oboroženi.
Agencije sicer različno navajajo, kdo naj bi bil v betlehemski Cerkvi Jezusovega rojstva. Po eni različici naj bi šlo za civiliste, člane družin, drugi viri navajajo, da gre za oborožene Palestince, po navedbah tretjih virov pa so v cerkvi tako oboroženi palestinski moški kot družine. Po podatkih izraelskih vojaških virov, so na izraelske vojake streljali člani oborožene skupine Tanzim, ki naj bi bila po izraelskih navedbah povezana z gibanjem Fatah palestinskega voditelja Jaserja Arafata. Palestinski varnostni viri pa so sporočili, da sta bila v streljanju zunaj bazilike ubita dva Palestinca.
Vodja katoliške cerkve v sveti deželi, latinski patriarh v Jeruzalemu Michel Sabbah, ki je želel vstopiti v Betlehem, je dejal, da ne bodo skušali nasilno prečkati zapore. Sicer je zatrdil, da so oboroženi Palestinci, ki so se zatekli v baziliko, odložili orožje in da imajo s tem pravico do zatočišča v njej. "Bazilika je zatočišče za vse, tudi za borce, pod pogojem, da odvržejo orožje," je dejal. Bazilika se sicer nahaja na kraju, kjer je bil po biblijskem izročilu rojen Jezus.
Pohod proti vojni
Več sto ljudi se je iz Jeruzalema odpravilo na t.i. "pohod proti vojni" v palestinsko avtonomno mesto Ramala. Pripadniki več mirovnih skupin so na tovornjake naložili zdravila in hrano, da bi jih odpeljali Palestincem, ki so že pet dni ujeti v Ramali. Na udeležence mirnega pohoda je streljala izraelska vojska. Ko je konvoj dospel do nadzorne točke Betania nedaleč od Ramale, je nekaj demonstrantov skušalo odstraniti ovire, ki jih je postavila vojska, zato so vojaki izstrelili bombe s solzilcem, tovornjake s hrano in zdravili pa so zasegli. Pohod je organiziralo okrog 15 izraelskih in palestinskih človekoljubnih organizacij.
Arafat ne bo zapustil Ramale
Palestinski vodja Jaser Arafat, ki je od petka ujet v svojem glavnem uradu v Ramali, pa je sinoči zavrnil ponudbo izraelskega premiera Ariela Šarona, ki je dejal da bo Arafatu dovolil odhod iz njegovega urada samo, če bo šlo za "enosmerno vozovnico", torej če bo odšel v azil. Arafat je v telefonskem pogovoru za arabsko televizijo poudaril, da Ramale ne bo zapustil, in zatrdil, da bi "raje umrl, kot da bi bil za vedno pregnan." Arafat je ob tem kritiziral Izrael zaradi vdora v Betlehem ter napadov na cerkve in džamije v mestu.
Bush za palestinsko državo
Pozno sinoči je ameriški predsednik George Bush pozval vse tiste, ki si prizadevajo za dosego miru na Bližnjme vzhodu, naj preprečijo nadaljnje teroristične dejavnosti.
Ameriški predsednik George Bush je na prireditvi, namenjeni zbiranju denarja za Republikansko stranko v Philadelphiji, izrazil upanje, da bodo Palestinci dobili svojo državo in da bo Izrael živel v miru s svojimi sosedi. V izjavi o krizi na Bližnjem vzhodu se je Bush vzdržal dosedanjih kritik palestinskega voditelja Jaserja Arafata in izražanja podpore izraelskemu premieru Arielu Šaronu. State Department pa je medtem osebju generalnega konzulata v Jeruzalemu dal zeleno luč za prostovoljni odhod. Obenem je ameriško zunanje ministrstvo zaradi zaostrovanja nasilja na območju ponovilo opozorilo ameriškim državljanom pred potovanjem v Izrael, Gazo in na Zahodni breg.
Bush je izrazil sočutje obema sprtima stranema v bližnjevzhodnem sporu in izrazil upanje, da bodo imeli Palestinci lastno miroljubno državo, ki bo soseda Izraela. Bush tudi upa, da bo za to državo značilen gospodarski razcvet, ki bo odpravil sedanji brezupni položaj številnih prebivalcev palestinskih ozemelj. Glede Izraela pa Bush upa, da bo imel v prihodnosti normalne odnose s sosednjimi državami. "Imam vizijo, ki pravi, da mora biti Izraelu dovoljeno, da obstaja, in enako čutim do Palestincev," je dejal Bush in zagotovil, da bo odločno nasprotoval vsem, ki hočejo uničiti njegovo vizijo. Ponovil je, da si bo prizadeval za to, da bodo vsi, ki so za mir na Bližnjem vzhodu in drugje po svetu, storili vse za ustavitev terorističnih napadov, katerih edini namen je, da miru nikoli ne bo.
