Po navedbah očividcev je več deset izraelskih tankov vdrlo v mesto in taborišče ter začelo obstreljevati več ciljev, uro po vdoru pa naj bi tudi izbruhnili siloviti spopadi med vojaki in oboroženimi Palestinci. Izraelska vojska je medtem sporočila, da se že umika iz mesta, a ostala na položajih na obrobju mesta.
Izraelska vojska je pojasnila, da je bil cilj tokratne vojaške operacije v Dženinu prijetje palestinskih aktivistov. Po palestinskih navedbah je bilo namreč pri tem aretiranih okoli 40 Palestincev, med njimi tudi eden vodilnih članov Brigad mučenikov Al Aksa, oboroženega krila Arafatovega gibanja Fatah. Izraelska vojska je v Dženin sicer vdrla že prejšnji mesec in ga popolnoma porušila, palestinska stran pa je Izrael ob tem celo obtožila množičnega poboja.
Izraelska vojska je v noči na petek zasedla tudi mesti El Bireh in Tulkarem, do manjših oboroženih incidentov pa je prišlo tudi v nekaterih drugih krajih. Izraelski vojaki so v bližini judovske kolonije Dugit na severu območja Gaze ustrelili nekega Palestinca, v bližini Tulkarema na severu Zahodnega brega pa je bila ubita neka Izraelka. V begunskem taborišču Aškar v bližini Nablusa na Zahodnem bregu so izraelski vojaki ubili tudi nekega sedemletnega palestinskega dečka ter ranili osem ljudi.
Palestinci nadaljujejo s pripravami na reforme
Palestinci so medtem sporočili, da naj bi v roku šestih mesecev izvedli splošne volitve, vendar le pod pogojem, da se izraelske enote pred tem umaknejo na položaje pred 28. septembrom 2000. V skladu z Arafatovo sredino napovedjo o reformi palestinskih avtonomnih oblasti je palestinski parlament že v četrtek sprejel vrsto reformnih in volilnih predlogov, med njimi tudi predlog za sklic parlamentarnih in predsedniških volitev v začetku leta 2003. Še pred njimi, konec leta 2002, pa naj bi na palestinskih ozemljih prvič potekale tudi lokalne volitve.
Palestinski predstavniki so sporočili, da načrtujejo izvedbo splošnih volitev v roku šestih mesecev, vendar pod pogojem, da se izraelske enote pred tem umaknejo na položaje izpred 20 mesecev. Podoben pogoj je postavil tudi Arafat, ki je napovedal volitve le v primeru, da se bo končala izraelska zasedba. Palestinski minister za načrtovanje Nabil Šat pa je dodal, da Palestinci poleg tega še zahtevajo, da bi lahko volili tudi prebivalci tradicionalno arabskega Vzhodnega Jeruzalema, ki so lahko volili tudi na zadnjih palestinskih volitvah leta 1996.
Države EU določile pogoje za sprejem skupine 13-ih Palestincev
Po dolgotrajnih pogajanjih so se države članice Evropske unije sporazumele o pogojih za sprejem 13 Palestincev, ki na Cipru čakajo na odhod v države EU. Kot gostujoče države so se ponudile Italija, Španija, Irska, Portugalska, Grčija in Belgija, so sporočili diplomatski viri v Bruslju. Status palestinskih borcev, ki so jih minuli petek po petih tednih izraelskega obleganja iz bazilike Jezusovega rojstva v Betlehemu začasno prepeljali na Ciper, se bo ravnal po zakonih države sprejemnice.
Tako ne bodo imeli enotnega statusa, npr. begunca, prejeli pa bodo vizum za državo sprejemnico, ki je ne bodo smeli zapustiti. Dokončno odločitev o razdelitvi Palestincev, ki jih je Izrael označil za skrajneže in teroriste, bodo države EU sprejele ta konec tedna.
Zunanji ministri petnajsterice so že v ponedeljek sprejeli temeljni sklep o sprejemu Palestincev in odločitev, da bodo do konca tega tedna našli dokončno rešitev. Sredi tedna so pogajanja nato potekala na ravni stalnih veleposlanikov držav EU v Bruslju. Palestince je prejšnji petek v okviru širšega dogovora, s katerim se je končalo obleganje bazilike Jezusovega rojstva v Betlehemu, sprejel Ciper, ki jim je načelno zatočišče ponujal do srede, a je izrazil pripravljenost, počakati še kakšen dan.
ZDA nimajo dokazov o vpletenosti palestinskih oblasti v terorizem
Ameriški State Department pa je v svojem poročilu ameriškemu kongresu zapisal, da ni jasnih dokazov za to, da bi Arafat ali kateri od drugih visokih predstavnikov PLO v obdobju od sredine junija do sredine decembra lani odobril teroristične napade na Izrael.
Toda dokazi naj bi kazali na to, da so visoki predstavniki PLO in palestinska oblast vedeli, da so bili nekateri posamezniki v Arafatovi organizaciji, med njimi tudi telesni stražarji palestinskega voditelja, vpleteni v nasilna dejanja proti Izraelu, vendar so malo storili, da bi jih od nasilnih dejanj odvrnili. "Jasno je, da tisti znotraj PLO, ki so storili teroristična dejanja, ne bodo kaznovani, in da PLO nima sistema, s katerim bi teroriste znotraj organizacije privedla pred sodišče," so med drugim še zapisali v State Departmentu.
