Vojska je odločitev o izgonu priprtih Palestincev sprejela, da bi zmanjšali število protiizraelskih napadov. Po poročanju izraelskega vojaškega radia bodo palestinske pripornike najprej namestili v izraelskih zaporih na območju Gaze, dokler ne bodo razrešili njihovih primerov. Pripornike naj bi nato v Gazi izpustili, ne bodo pa se smeli vrniti na Zahodni breg. Visoki palestinski predstavnik Sajeb Erekat je odločitev o izgonu petnajsterice že označil za kršitev mednarodnega prava.
Izrael ostro nad Palestince in mirovni načrt
Kot so poročali palestinski bolnišnični viri, je bilo v prvih urah izraelske operacije v Rafi, ki naj bi po vojaških virih trajala več dni, ranjenih šest Palestincev. V pretekli tridnevni vojaški operaciji v Rafi, ki se je končala v nedeljo, je bilo po uradnih navedbah izraelske vojske ubitih osem Palestincev, med njimi tudi dva otroka, najmanj 70 pa jih je bilo ranjenih.
V Izraelu je v ponedeljek na ostre kritike naletel "mirovni načrt" o trajni rešitvi bližnjevzhodnega konflikta, ki so ga minuli konec tedna v Jordaniji pripravili izraelski levičarski in palestinski politiki. Avtorji 50 strani dolgega mirovnega predloga, med katerimi so tudi nekdanji izraelski pravosodni minister Josi Beilin, pisatelj Amos Os ter palestinski minister za informiranje Jaser Abed Rabo, želijo načrt, ki za zdaj nima formalne veljave, podpisati novembra v Ženevi. Nekdanji izraelski premier Ehud Barak je načrt označil za "iluzijo", sedanji premier Ariel Šaron pa je načrt zavrnil. "Ta sporazum vzbuja napačna upanja. S kakšno pravico daje ta levica obljube, ki jih Izrael ne more izpolniti," je pripomnil Šaron. Rabo pa je ob predstavitvi načrta v ponedeljek v Kairu dejal, da palestinske avtonomne oblasti podpirajo omenjeno mirovno pobudo.
Po besedah izraelskih udeležencev pogovorov so palestinski sogovorniki v načrtu izrazili pripravljenost, da se odpovedo pravici do vrnitve 3,5 milijona palestinskih beguncev v Izrael. Izrael pa bi v zameno Palestincem priznal suverenost nad Tempeljskim gričem v Jeruzalemu, ki je za jude in muslimane sveti kraj. Jeruzalem bi bil po tem načrtu razdeljen na judovski in arabski del, staro mesto z obzidjem pa bi bilo dostopno obema stranema. Izrael bi se bil tudi pripravljen umakniti z 98 odstotkov območij Zahodnega brega in Gaze, v zameno za ostala dva odstotka pa bi Palestincem ponudili zemljo v izraelski puščavi Negev. Obenem bi bila izraelska stran pripravljena odstraniti veliko judovsko naselje Ariel na Zahodnem bregu. Pogovori, ki so minuli konec tedna potekali v nekem jordanskem letovišču ob Mrtvem morju, so se v nedeljo končali po dveh letih pogajanj z občasnimi prekinitvami.
Večina članic VS obsodila gradnjo varnostnega zidu
Večina članic Varnostnega sveta Združenih narodov pa je na odprtem zasedanju kritizirala sporni varnostni zid, ki ga Izrael gradi na območju med Izraelom in Zahodnim bregom, in ga označila kot oviro pri iskanju mirne rešitve izraelsko-palestinskega vprašanja.
Razpravo o tem zidu je v imenu arabskih članic ZN zahtevala Sirija ter znova zahtevala sprejem resolucije, ki obsoja gradnjo varnostnega zidu in ga označuje za mednarodnopravno nezakonitega ter zahteva njegovo rušenje.
Zaradi nasprotovanja ZDA, ki imajo pravico do veta, pa resolucija verjetno ne bo sprejeta oziroma o njej verjetno sploh ne bodo glasovali.