Tujina

Izraelska vojska vdrla v Hebron

Hebron/Tel Aviv/Bruselj, 05. 10. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Izraelska vojska je še enkrat vdrla na ozemlje pod palestinsko upravo, in prevzela nadzor nad strateško pomembno vzpetino.

Tupoljev TU-154
Tupoljev TU-154 FOTO: Reuters

V spopadih, ki so izbruhnili, je bilo ubitih šest Palestincev, okoli 45 pa ranjenih. Jutranji vdor v predmestji Haret al-Šejk in Abu Sneineh v razdeljenem Hebronu, je sledil le nekaj ur po tem, ko je izraelski premier Ariel Šaron napovedal, da bo uporabil vsa potrebna sredstva za zaščito izraelskih državljanov.

Šaron je položaj svoje države primerjal z žrtvovanjem Češkoslovaške pred drugo svetovno vojno.
Šaron je položaj svoje države primerjal z žrtvovanjem Češkoslovaške pred drugo svetovno vojno. FOTO: Reuters

Po izjavi vojaških predstavnikov naj bi bil razlog za napad nezmožnost palestinskih oblasti, da zagotovijo premirje in preprečijo napade, kot je bil tisti pred dvema dnevoma v Hebronu, ko so Palestinci streljali na židovske vernike, pri tem pa ranili dva. Včeraj so bili ubiti trije Izraelci, osem pa ranjenih, ko je Palestinec oblečen v izraelskega vojaka streljal na potnike na glavni avtobusni postaji v mestu Afula na sevru Izraela. Napadalca je nato policija ustrelila. Šlo naj bi še za en samomorilski napad.

Vojska naj bi na položajih ostala začasno, vendar dokler bo to potrebno. Izrael je predal dele mesta Hebron pod palestinski nadzor po premirju leta 1997. V mestu živi okoli 400 židovskih naseljencev, obkroženih z okoli 120.000 Palestinci.

Bližnji vzhod - tank
Bližnji vzhod - tank FOTO: Reuters

Vdor še dodatno postavlja pod vprašaj premirje, za katerega sta se minulo sredo dogovorila palestinski voditelj Jaser Arafat in izraelski zunanji minister Šimon Peres, kateremu pa je premier Šaron vseskozi nasprotoval. Do premirja je prišlo pod pritiski Washingtona, ki želi v tem času pridobiti arabske in islamske države v protiteroristično koalicijo.

Izraelski premier Ariel Šaron je sinoči tudi pozval zahodne države, med njimi še posebej ZDA, naj se ne poskušajo sporazumeti z Arabci na račun Izraela. Po njegovem bi bila to podobna napaka, kot so jo leta 1938 storile evropske demokracije in za začasno rešitev žrtvovale Češkoslovaško. Šaron je še dejal, da so vse izraelske napore za premirjem Palestinci "torpedirali", zato se je varnostni kabinet odločil, da je potrebno zagotoviti popolno varnost za izraelske državljane.

Šaron je Peresovi iniciativi za mirovni dogovor z Arafatom vseskozi nasprotoval
Šaron je Peresovi iniciativi za mirovni dogovor z Arafatom vseskozi nasprotoval FOTO: Reuters

Izrael je še dodatno prizadela včerajšnja nesreča letala družbe Air Sibir v Črnem morju, v kateri je umrlo 66 potnikov, med njimi večina v Rusiji rojenih Izraelcev. Po mnenju predstavnikov ZDA naj bi letalo zadela ukrajinska raketa med vojaško vajo na tem področju, kar pa je Ukrajina zanikala.

Humanitarna pomoč Evropske unije

Evropska komisija je danes za pomoč prebivalcem Zahodnega brega in Gaze, kjer že več kot leto dni potekajo nasilni spopadi med Palestinci in Izraelci, namenila dodatnih pet milijonov evrov človekoljubne pomoči. Namenjena bo predvsem ženskam in otrokom ter beguncem, torej tistim, ki jih je nasilje najbolj prizadelo. Temu delu prebivalstva EU sicer namenja večino pomoči, ki jo na Bližnji vzhod redno pošilja. Od začetka leta 2000 je za palestinske begunce in prebivalce Zahodnega brega in Gaze namenila skupno 39 milijonov pomoči.

Bela hiša zavrača kritike iz Izraela

Tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer je zavrnil kritike izraelskega premiera Ariela Šarona, da skušajo ZDA na račun Izraela pomiriti arabske države. Fleischer je dejal, da so Šaronove kritike nesprejemljive. Ariel Šaron je v četrtek ostro napadel ZDA, ki naj bi zaradi sestavljanja protiteroristične koalicije skušale izdati izraelske interese. Šaron je položaj primerjal z žrtvovanjem Češkoslovaške Hitlerju pred začetkom druge svetovne vojne in dejal, da Izrael lahko računa samo nase. Fleischer je dejal, da so take besede nesprejemljive in da Izrael nima večjega prijatelja kot so to ZDA. ZDA si bodo še naprej prizadevale za mir na Bližnjem vzhodu in pritiskale tako na Izrael kot na Palestince, da dosežejo napredek.

Šaronovo jezo so verjetno vzbudila poročila v ameriških medijih, da je nameravala administracija Georgea Busha pred terorističnimi napadi podpreti palestinsko državo, ter ameriški pritiski, da zdaj ni čas za izraelske izpade proti Palestincem, ker bi to omajalo pripravljenost arabskih držav, da se pridružijo protiteroristični koaliciji. Šaronove kritike so bile nadvse pogumne, saj Izrael v mednarodni skupnosti nima nobenega zaveznika, ki bi se lahko primerjal z ZDA. Odkritega spora z Izraelom pa si po drugi strani ne more privoščiti nobena ameriška administracija, saj je judovski lobi v ZDA izredno močan.

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20