Po poročanju tujih tiskovnih agencij, naj bi izraelske enote iskale Džamala Abuja Heija, lokalnega voditelja islamskega gibanja Hamas. Izraelska vojska se je sicer danes začela umikati iz Betlehema, mesto po besedah očividcev zapuščajo tanki in oklepna vozila, ter se premikajo proti nadzorni točki med Betlehemom in Jeruzalemom. Vojska zapušča tudi begunsko taborišče Dejše na območju Betlehema.
Vojska je za krajši čas vdrla tudi v kraj Farun pri Tulkaremu in tam aretirala šest oseb, med vdorom v Nablus pa je nekega Palestinca ubila. Izrael namerava nadaljevati z operacijami iskanja skrajnežev na Zahodnem bregu, predvsem v Betlehemu in Dženinu. Poleg tega ostaja v Izraelu visoka stopnja pripravljenosti zaradi opozoril o novih palestinskih atentatih, predvsem v Tel Avivu in Jeruzalemu, zato so okrepili nadzorne točke med številnimi izraelskimi mesti.
Diplomatska prizadevanja za rešitev krize
V regiji se medtem mudita nemški zunanji minister Joschka Fischer in namestnik ameriškega državnega sekretarja za Bližnji vzhod William Burns, jutri pa se jima bo pridružil tudi direktor ameriške obveščevalne službe CIA George Tenet.
Fischer je po srečanju z izraelskim premierom Arielom Šaronom izrazil optimizem glede novega začetka v zastalem mirovnem procesu. Med odkritim pogovorom s Šaronom naj bi bila po njegovem opazna "močna simpatija" glede organiziranja mednarodne mirovne konference v bližnji prihodnosti. Fischer je Šarona skušal pregovoriti tudi v izboljšanje odnosov med Izraelom in EU, ter mu obljubil solidarnost Nemčije, Šaron pa je poudaril nemško prijateljsko razpoloženje do Izraela in tesne stike med državama pod vodstvom kanclerja Gerharda Schröderja.
Fischer je po pogovorih s Šaronom odpotoval v Ramalo, kjer je Arafatu izrazil podporo pri demokratičnih reformah in izgradnji palestinske države. Po srečanju je Fischer pozval k izgradnji učinkovitih in transparentnih struktur na področju sodstva in financ, izrekel pa se je še za delitev oblasti. Fischer je zatrdil, da resno mislijo z ustanovitvijo demokratične države Palestine, ki bi v miru obstajala poleg Izraela.
Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Solana pa je obiskal egiptovskega predsednika Mubaraka in po srečanju z njim dejal, da EU ne želi igrati le politične vloge pri reševanju bližnjevzhodne krize, ampak želi biti pomemben sodelavec palestinskih oblasti pri gospodarski obnovi. Solana je poudaril, da EU palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu ne želi narekovati, kako naj preoblikuje palestinske institucije.
Ameriški načrt za rešitev krize
Mubarak se je danes sestal tudi z namestnikom ameriškega državnega sekretarja za Bližnji vzhod Williamom Burnsom, s katerim sta govorila o novem ameriškem načrtu za rešitev krize. Burns je načrt že v sredo predstavil egiptovskemu zunanjemu ministru Ahmedu Maherju. Načrt Washingtona sloni na treh korakih; prvi je diplomatski poskus priznanja ureditve dveh držav na območju Izraela, drugi korak je okrepitev palestinskih institucij, tretji pa razjasnitev najpomembnejših varnostnih vprašanj, je dejal Burns.
Ameriški odposlanec Burns je po srečanju z Mubarakom opozoril na humanitarni položaj Palestincev na avtonomnih območjih. "Humanitarni problem in vsakodnevno poniževanje Palestincev se slabša iz dneva v dan. Preveč je trpljenja in mrtvih na obeh straneh," je dejal Burns.
Burns se je danes sestal tudi z Arafatom v Ramali, ter po srečanju dejal, da je brez političnega prizadevanja nemogoče doseči trajni varnostni napredek. Glavni palestinski pogajalec Saeb Erekat je pojasnil, da je ameriški predstavnik Arafata seznanil z "odločenostjo ameriškega predsednika Georgea Busha in ameriškega državnega sekretarja Colina Powella za ponovno oživitev mirovnega procesa in preprečitev poslabšanja razmer na območju". Arafat pa je ameriškemu sogovorniku predstavil težave, s katerimi se soočajo Palestinci.
Podaljšan mandat misije ZN na Golanski planoti
Varnostni svet ZN je danes soglasno sprejel resolucijo 1415, s katero je do 31. decembra podaljšal mandat opazovalne misije ZN (UNDOF) vzdolž linije prekinitve ognja med Izraelom in Sirijo na Golanski planoti. Za podaljšanje mandata je poleg 14 članic glasovala tudi Sirija, ki trenutno zaseda položaj nestalne članice VS ZN. Dosedanji mandat bi se iztekel v petek, 31. maja.