Izraelski helikopterji so danes v Gazi uničili bencinsko črpalko in manjše skladišče orožja. Devet raket je padlo v bližino vrhovnega štaba palestinskega voditelja Jaserja Arafata in uničilo dva helikopterja. V napadih je ranjenih najmanj 17 oseb. Letala so napadla tudi položaje palestinske policije v Dženinu, ena raketa naj bi padla tudi na zahodni breg Betlehema, kar pa izraelska vojska zanika. V mestu, ki je pod palestinsko oblastjo, naj bi bile ranjene najmanj tri osebe. Gre za prvi resnejši vojaški odgovor Izraela na samomorilske teroristične napade palestinskih skrajnežev, v katerih je bilo minuli konec tedna ubitih 29 ljudi. Iz izraelskih vojaških krogov so sporočili, da je bil namen današnjega napada v Gazi Arafatu jasno pokazati, kako resna je situacija. Palestinske oblasti so medtem sporočile, da se v okolici palestinskih avtonomnih območij zbirajo izraelski tanki, oklepna vozila in vozila za prevoz vojakov, poroča palestinska tiskovna agencija WAFA.
Izraelski premier Ariel Šaron je v današnji izjavi ocenil, da bo konflikt na Bližnjem vzhodu še dolgo trajal. Kot je v kratkem nagovoru ljudstvu napovedal premier, bo izraelski varnostni kabinet po krvavih palestinskih samomorilskih napadih, ki so se zgodili minuli konec tedna, sprejel daljnosežne odločitve.
Iz Bele hiše pa je prišla informacija, da ima Izrael vso pravico do obrambe. "Izrael ima očitno pravico, da se brani, in predsednik to razume," je dejal Ari Fleischer, tiskovni predstavnik Bele hiše.
Saeb Erekat, eden izmed ministrov palestinskih avtonomnih oblasti, je Združene države Amerike zaprosil, da pritisnejo na Izrael naj preneha z raketnimi napadi na palestinska ozemlja.
Med napadom v Gazi je bil palestinski voditelj Arafat v Ramali. Po mnenju Erekata bi moral izraelski premier Šaron "vedeti, da prelivanje krvi povzroči samo novo nasilje. Uničili so predsednikove helikopterje, uničiti pa hočejo tudi mirovni proces in palestinske avtonomne oblasti."
Strah pred vnovičnimi napadi
Izraelska vojska je davi v Dženinu ubila štiri Palestince, ki naj bi se po besedah vojakov približali vojaškim položajem z namenom, da bi izvedli napad. Po poročanju izraelskega radia naj bi skrajni islamski organizaciji Hamas in Džihad načrtovali ponovne napade.
Blizu Dženina so vojaki ustrelili Palestinca, ki naj bi postavljal bombo, vendar bombe niso našli. Po izjavah palestinskih predstavnikov je bil kmet, ki je šel na delo.
Po samomorilskih napadih so izraelske enote zategnile obroč okoli Dženina in dveh drugih mest na Zahodnem bregu. Po palestinskih izjavah naj bi bil tak način kolektivna kazen, s katero hoče Izrael kaznovati vse Palestince.
V Jeruzalemu je slovenski pater Kuren, ki je o trenutnih razmerah v državi za 24 ur povedal: "Znotraj samega Izraela, izven Zahodnega brega, je življenje precej normalno, razen bombnih napadov, ki sejejo v ljudeh paniko in strah. Na Zahodnem bregu je življenje drugačno. Gre za pretežno islamsko prebivalstvo, ki ima drugačne vrednote, poleg tega pa si prizadevajo za samostojno palestinsko državo znotraj meja."
Ukrepi palestinskih oblasti po samomorilskih napadih
Palestinska policija je aretirala več kot sto skrajnežev Hamasa in islamskega Džihada, kar je največja čistka po bombnih napadih Hamasa leta 1996. Palestinski voditelj je objavil prepoved nošenja orožja in neprijavljenih demonstracij, prav tako tudi prepoved uporabe mošej za politično agitacijo. Palestinska policija je aretirala tudi dva visoka politična voditelja Hamasa, Ismaila Abu Šanaba in Ismaila Hanijaha, tesna sodelavca duhovnega vodje Hamasa, šejka Ahmeda Jasina.
Palestinske oblasti so tako začele uresničevati zahteve ZDA in Izraela, ki sta palestinskega voditelja Jaserja Arafata pozvala, naj ukaže množične aretacije skrajnežev.
Obtožbe samomorilskih napadov
Generalni sekretar Sveta Evrope Walter Schwimmer je opozoril odgovorne za protiizraelske napade, da mednarodna skupnost ne bo nikoli sprejela zatekanja k terorizmu. Obenem je izrazil zaskrbljenost zaradi nasilja, ki vsak dan oddaljuje sprte strani od mirne rešitve konflikta.
V Bukarešti, kjer poteka ministrsko zasedanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), na katerem veliko pozornosti posvečajo boju proti terorizmu, so številni govorniki v današnjih nastopih obsodili palestinske samomorilske napade v Jeruzalemu in Haifi. Napade je ostro obsodil romunski premier Adrian Nastase, ki je dejal, da so bili to strahopetni napadi na nedolžne civiliste. Obtožbam sta se pridružila tudi evropski komisar za zunanje zadeve Chris Patten in vodja francoske diplomacije Hubert Vedrine. Slednji je od palestinskega voditelja Jaserja Arafata zahteval, naj nujno sprejme ukrepe za zaustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu.
Francoski zunanji minister je sicer v svojem nastopu na plenarnem zasedanju 55 držav članic poudaril, da mora OVSE v odgovor na terorizem poslati jasno politično sporočilo, da "po eni strani ne sme biti varnosti brez demokracije, po drugi strani pa je OVSE v imenu demokracije solidarna z državami, ki sodelujejo v boju proti terorizmu". Vedrine je pozdravil letošnjo vrnitev predstavnikov OVSE v Čečenijo. Pri tem se mu je pridružil vodja nemške diplomacije Fischer, ki je obenem izrazil zaskrbljenost nad položajem človekovih pravic v republiki, pa tudi dostopnosti za humanitarno pomoč.
Ameriški državni sekretar Colin Powell je v Washingtonu dejal, da ne bo govoril Šaronu kaj naj stori, vendar bi se morali obe strani zavedati posledic skrajnih akcij.
