Čeprav predlog resolucije o Bližnjem Vzhodu Izraela neposredno ne navaja kot krivca za nasilje, je v njem več zelo jasnih zahtev, poleg prenehanja ubijanja civilistov in ustavitve nezakonitih usmrtitev, še prepoved nesorazmerne uporabe sile. Resolucijo so predlagale arabske države, ki so v četrtek zvečer zahtevale sklic izredne seje VS ZN zaradi zadnjega nasilja na Bližnjem vzhodu.
Seveda bi bilo, tako predvideva resolucija, vse skupaj izvedljivo le pod okriljem mednarodnih mirovnih enot, to pa je nesprejemljivo za Izraelce. Resolucijo je sicer podprlo 12 članic VS, Velika Britanija in Norveška pa sta se glasovanja vzdržali. ZDA, po njihovem je dokument neuravnotežen, so kot stalna članica Varnostnega sveta v zadnjih enajstih letih uporabile pravico do veta šestkrat, vselej pri bližnjevzhodnih vprašanjih.
Ameriški odposlanec poklican v Washington
ZDA pa so na razgovor v Washington poklicale odposlanca za Bližnji vzhod Anthonyja Zinnija, ki je že tri tedne v regiji in posreduje med stranmi, so sporočili iz State Departmenta.
Kot je sporočil tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher, je državni sekretar Colin Powell Zinnija poklical na pogovor, da bi ocenila trenutni položaj v regiji. Po Boucherovih besedah bo Zinni ostal angažiran na Bližnjem vzhodu in se bo v regijo še vrnil.
Medtem so se arabske države dogovorile, da se bodo po njihovi zunanji ministri sestali na nujnem zasedanju v Kairu. Do srečanja naj bi prišlo 20. decembra, po muslimanskemu prazniku bajram, ki traja tri dni in označuje konec svetega postnega meseca ramadana.
Beit Hanun res trdnjava Hamasa?
Izraelska vojska vdor na palestinska ozemlja opravičuje s tem, da so v Gazi morali aretirati več skrajnih Palestincev. Danes naj bi jih tako aretirali pet, včeraj pa približno 50.
Izraelska vojska trdi, da je v kraju Beit Hanun na severu Gaze "trdnjava" skrajne islamske organizacije Hamas, ki naj bi bila odgovorna za zadnje samomorilske napada islamskih skrajnežev. Po njihovih besedah naj bi Palestinci s severa Gaze s topništvom obstreljevali številna judovska naselja, ki ležijo severno od območja, in bližnjo kontrolno točko Erez.
Putin obsodil izraelske operacije
Ruski predsednik Vladimir Putin je v javnem pismu, ki ga je naslovil na palestinskega voditelja Jaserja Arafata, poudaril, da Rusija ne podpira izraelskih napadov na palestinska ozemlja. Putin je izrazil zaskrbljenost nad položajem, obenem pa pozval k takojšnji ustavitvi nasilja na Bližnjem vzhodu in k vzpostavitvi političnega dialoga. V pismu Arafatu je Putin poudaril, da je kljub trenutnemu položaju politični dialog še vedno možen.
Putin je hkrati izrazil tudi zaskrbljenost nad Arafatovo prihodnostjo. Poudaril je, da za organizatorje terorističnih napadov na izraelske cilje ni tarča le Izrael, saj želijo z napadi izkopavati tudi avtoriteto palestinskih oblasti.
