Postopek obravnave pred Meddržavnim sodiščem v Haagu (ICJ) se je začel z zaslišanjem palestinskih predstavnikov, medtem ko se izraelska stran zaslišanj ne namerava udeležiti, na njih pa ne bo niti predstavnikov Evropske unije in ZDA.
Palestinski redni opazovalec in poročevalec ZN situacije med Izraelci in Palestinci, Naser al-Kidwa, je pred sodiščem povedal, da bi dokončanje izraelskega zidu Palestince v celoti izoliralo na zgolj polovico Zahodnega brega. Poudaril je tudi, da bi gradnja zidu in ograj pomenila odklon od iskanja rešitve med eno in drugo stranjo ter skoraj nemogoče reševanje izraelsko–palestinskega konflikta. Al-Kidwa je namignil tudi na možnost, da bi bilo lahko izraelsko samovoljno delovanje deležno sankcij s strani ICJ. Spomnil je namreč na mednarodni ukrep v primeru, ko je Južnoafriška republika okupirala Namibijo, mednarodna javnost pa je leta 1971 odreagirala z uvedbo kaznovalnih sankcij proti okupatorki.
Odločitve 15 sodnikov ICJ so ponavadi daleč od pritiskov in zanimanja svetovne javnosti, tokrat pa bo povsem drugače.
V treh dneh bodo pravni strokovnjaki iz 13 držav članic ZN (Južnoafriške republike, Alžirije, Savdske Arabije, Jordanije, Bangladeša, Belizeja, Kube, Indonezije, Madagaskarja, Malezije, Senegala, Sudana in Turčije) ter predstavniki palestinskih oblasti, Arabske lige in Organizacije islamske konference sodnikom predstavili svoja stališča v zvezi z gradnjo zidu. Vsi govorci naj bi po pričakovanjih zagovarjali palestinsko stran in skušali prepričati sodnike, da gradnja zidu na zasedenih ozemljih predstavlja kršitev mednarodnega prava.
Palestinski voditelj Jaser Arafat je izraelski zid označil kot poskus preprečiti osnovanje palestinske države. "Gre še za en berlinski zid, ki je zrasel v naši deželi, in to le zato, da bi našemu ljudstvu preprečil gradnjo neodvisne palestinske države," je razložil.
Izraelska ministra Mofaz in Lapid proti posredovanju ICJ
Izraelska ministra za obrambo in pravosodje, Šaul Mofaz in Josef Lapid, sta izrazila nasprotovanje posredovanju ICJ. Mofaz je za izraelski državni radio dejal, da nobena država in ne institucija nimata pravice oporekati Izraelu pravico do obrambe svojih prebivalcev. Sporni zid naj bi predvsem okrepil varnost. Del zidu, ki ga je Izrael že zgradil, je v zadnjih mesecih že vplival na zmanjšanje števila napadov, je še povedal izraelski obrambni minister.
Po Lapidovih besedah ICJ nima pravice soditi Izraelu. Na območjih, kjer je bilo zgrajenih 150 kilometrov zidu, se je število vdorov samomorilskih napadalcev bistveno zmanjšalo, je zatrdil izraelski minister za pravosodje.
Izrael se je zaslišanja ICJ odločil bojkotirati. Po njegovih ocenah bi bilo namreč nesmiselno, da na zaslišanja pošlje svojo ekipo, saj ne priznava pristojnosti omenjenega sodišča pri razsojanju o spornem zidu.
Pisna mnenja v zvezi z obravnavo vprašanja spornega izraelskega varnostnega zidu na ICJ je poleg Izraela podalo še 43 držav, med njimi Rusija, ZDA in številne članice Evropske unije
V imenu EU je pisno mnenje izrazilo tudi irsko predsedstvo. Članice povezave so v njem izrazile nasprotovanje temu, da bi ICJ presojalo o zakonitosti izraelske gradnje varnostnega zidu. EU meni, da bi bilo potrebno poiskati politično rešitev problema, medtem ko bi lahko mnenje sodišča o zidu predstavljalo prej težavo pri reševanju odprtih vprašanj med Izraelom in Palestinci.
Celotno proceduro je sicer sprožila Generalna skupščina Združenih narodov, ki je 8. decembra lani od ICJ zahtevala, naj poda mnenje, ali izraelska gradnja varnostnega zidu predstavlja kršitev mednarodnih pravnih načel.
