Ja Črnogorcem, Albancem pa ne

Evropska komisija je danes v Bruslju predstavila širitveni pregled, katerega vodilni moto je potreba po zagotavljanju verodostojnosti. Najboljšo novico je iz Bruslja dobila Črna gora, saj je Evropska komisija v mnenju o njeni prošnji za članstvo predlagala, naj se ji dodeli status kandidatke. Za Albanijo, ki je na enaki stopnji procesa približevanja Uniji, pa komisija tega ni priporočila.

Začetek pristopnih pogajanj je naslednji korak po pridobitvi statusa kandidatke. Kako hitro država začne pogajanja, je odvisno od vsakega posameznega primera. Makedonija je na primer kandidatka od decembra 2005, pogajanj pa še ni začela.

Najbolje gre na poti v Unijo Hrvaški, ki jo je komisija danes posebej opozorila na izpolnjevanje meril za zaprtje poglavja o pravosodju, vključno z bojem proti korupciji. Napovedala je tudi, da bo napredek pri tem poglavju ocenila v prvem četrtletju prihodnjega leta.

S tem bo po besedah evropskega komisarja za širitev Štefana Füleja odpravljena potreba po tem, da bi morala EU vzpostaviti mehanizem preverjanja po njenem vstopu v EU, kakršen sedaj velja za Romunijo in Bolgarijo.

Hrvaški sledi Turčija, ki je pogajanja začela hkrati s slovensko sosedo oktobra 2005, vendar napreduje precej počasneje. Komisija je Turčijo opozorila, da mora za nadaljnji napredek nujno normalizirati odnose s Ciprom.

Sledi Islandija, ki je pristopna pogajanja formalno začela julija letos, naslednji teden pa se bo po komisarjevih navedbah začel proces screeninga, torej analize usklajenosti islandske zakonodaje z evropskim pravnim redom, ki ga je treba izvesti pred začetkom odpiranja posameznih poglavij.

Na repu med kandidatkami za članstvo je Makedonija, ki je kandidatka od decembra 2005, a še vedno ni začela pogajanj, ker zaradi njenega nerešenega vprašanja imena z Grčijo države članice ne dosežejo soglasja za odločitev o tem.

Potencialna kandidatka Srbija je oktobra dosegla napredek, saj so države članice njeno prošnjo za članstvo posredovale v obravnavo Evropski komisiji. Na repu kolone držav na poti v Unijo je BiH, ki jo je komisija pozvala k pospešitvi potrebnih reform, še posebej k uskladitvi ustave z evropskimi pravili.

Slabše od BiH gre le še Kosovu, ki ga je komisija danes nekoliko spodbudila z besedami, da je "zavezana temu, da bi bil dialog o vizumski liberalizaciji zagnan v kratkem". Sicer pa komisija ugotavlja, da glavni politični izzivi ostajajo ter opozarja na boj proti korupciji in svobodo izražanja.

"Nobena država ne bo prišla v EU, dokler ne bo 100-odstotno pripravljena in dokler ne bo na to 100-odstotno pripravljena tudi EU," je poudaril Füle in menil, da bo to zagotovilo, da bodo širitev podprli državljani na obeh straneh.

Pregled komisije je večinoma naletel na pozitiven odziv. Hrvaški predsednik Ivo Josipović je tako ocenil, da poročilo nedvoumno prepoznava, kako veliki napori so bili vloženi v sprejemanje in uresničevanje pravnega reda EU na Hrvaškem.

Makedonski premier Nikola Gruevski je prav tako izrazil zadovoljstvo, da je Evropska komisija predlagala začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo tako kot lani, čeprav Makedonija ostaja blokirana zaradi spora z Grčijo zaradi imena makedonske države.

Podobno pa je menil tudi črnogorski premier Milo Đukanović, ki je priporočilo Evropske komisije, da Črna gora dobi status kandidatke, označil kot priznanje državi za opravljeno delo in kot sporočilo ostalim državam v regiji, da je Bruselj zavezan nadaljevanju politike širitve.

Današnji širitveni pregled je spodbudil tudi odzive evropskih poslancev iz Slovenije. Zoran Thaler je poudaril, da je treba storiti vse za napredek Makedonije, Tanja Fajon je države na Zahodnem Balkanu pozvala k več ambicioznosti, Jelko Kacin je Srbijo pozval k prizadevanjem za nadaljnji napredek, Ivo Vajgl pa je obžaloval slab napredek Albanije in bil kritičen zaradi vloge Evropskega parlamenta v tej državi.