Po nedeljskem konklavu o prihodnji finančni perspektivi Evropske unije za obdobje 2007 – 2013 so se zunanji ministri povezave danes v Luskemburgu sestali na rednem mesečnem zasedanju, kjer pripravljaljajo podlago za vrhunsko zasedanje 16. in 17. junija. Ministri bodo obdelali tudi aktualne mednarodnopolitične teme, med njimi tudi razmere na Balkanu, Bližnjem vzhodu, v Iraku in Uzbekistanu.
Šritiveni proces: Ne Hrvaški, Turčiji priložnost
Zunanji ministri so govorili tudi o Hrvaški, o kateri naj bi jim predsedujoči luksemburški minister Jean Asselborn poročal, da polnega sodelovanja z mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu kljub določenim napredkom še ni dosegla. Ministri so sicer "z zadovoljstvom" pozdravili napredek Hrvaške v sodelovanju z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v Haagu, vendar pa ji zelene luči za pristopna pogajanja niso prižgali. Strinjali so se, da bodo o napredku Hrvaške ponovno govorili v sredini julija, pri čemer še naprej trdno vztrajajo pri stališču, da mora uradni Zagreb generala Gotovino privesti v Haag.
V zvezi z Balkanom bodo ministri govorili tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji in Črni gori, kjer bo govora o prihodnjem statusu Kosova, o čemer naj bi vrh sprejel posebno deklaracijo.
Posebno deklaracijo pa bodo sprejeli tudi o Bližnjem vzhodu oziroma o Iraku, o katerem bodo govorili na kosilu. Irak bo deležen posebne pozornosti predvsem zato, ker bo EU le nekaj dni po vrhu, 22. junija, skupaj z ZDA v Bruslju pripravila mednarodno konferenco v podporo državi.
Francosko – britanski spor lomi unijo
Ministri pa danes ne bodo razpravljali o drugi veliki temi vrha, reševanju procesa ratifikacije ustave po dvojnem "ne" v Franciji in na Nizozemskem in o najpomembnejši temi - finančni perspektivi, ki lomi unijo na dva dela zaradi francosko-britanskega spora.
Velika Britanija se namreč še zmeraj ni pripravljena odpovedati rabatu, ki ga iz proračuna unije dobiva po dogovoru iz leta 1986, če unija ne bo pripravljena odpreti razprave o kmetijskih subvencijah, čemur pa nasprotuje Francija, saj se Francozi niso pripravljeni odpovedati finančni injekciji za izdatnejšo pomoč kmetom.
Večina zunanjih ministrov od petindvajseterice, ki se je včeraj srečala na konklavu v Luksemburgu, je sicer podprla francosko stališče in se zavzela, da je potrebno 5,3 milijard evrov težko denarno vrečo, ki jo Bruselj namenja Veliki Britaniji kot rabat, močno oklestiti. Vendar pa vse do zadnjega unija še zmeraj ostaja brez pravega dogovora o novi finančni ureditvi za obdobje 2007 - 2013, zato bodo glavni del pogajanj morali izpeljati na vrhu do sobote. "Seveda je šlo za zahtevna pogajanja in nihče ne more zagotoviti, da se bodo končala do konca tedna," je bil realističen britanski zunanji minister Jack Straw. V primeru, da se tudi na vrhu unije ne bi mogli dogovoriti o finančni perspektivi unije, bi to lahko začasno ogrozilo stabilnost unije in njeno finančno stabilnost.
