Z omenjeno zakonsko novelo je predlagatelj sledil ustavnemu sodišču, ki je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo pobudnikov in vlagateljev zahteve za razpis referenduma o volilnem sistemu za volitve v državni zbor na seji 8. oktobra lani ugotovilo, da je zakon o referendumu in ljudski iniciativi v neskladju z ustavo.
Predlog zakona izhaja iz ustavnega načela, da je državni zbor vezan na izid referenduma. Kot rok, v katerem mora parlament preliti referendumsko odločitev v zakon opredeljuje šest mesecev. Izhajajoč iz načela racionalnosti - kot opozarja Janša izvedba enega samega referenduma stane davkoplačevalce vsaj 400 milijonov tolarjev - zakon določa, da DZ vsaj dve leti po izvedbi referenduma ne more ponoviti referenduma o istem vprašanju. Zaradi preprečitve možnih zlorab zakon določa, da v primeru predhodnega referenduma omenjeni rok začne teči z dnem uveljavitve zakona, s katerim je DZ uzakonil referendumsko odločitev.
S sprejetjem zakona bo odločba ustavnega sodišča v zvezi z zahtevano odpravo ugotovljenih neustavnosti določb zakona o referendumu in ljudski iniciativi uresničena dosledno in v celoti, meni Janša.
