Poteza Japonske je bila relativno pričakovana in napovedana. O tem se je začelo glasno govoriti že od septembrskega zasedanja IWC v Braziliji, ko je bila Japonska poražena pri predlogu, da bi lahko obnovili komercialni kitolov, ker da so se populacije nekaterih vrst že močno okrepile. Prejšnji teden pa so v javnost prišle napovedi, da bi se umik te države iz IWC lahko zgodil že prihodnje leto, o čemer smo poročali tudi mi. Za odziv smo takrat zaprosili tudi ministrstvo za okolje, saj je Slovenija letos prevzela dveletno predsedovanje mednarodne komisije za kitolov.
Pojasnili so, da so bili z novico seznanjeni samo iz japonskih medijev. "Japonska je pomembna članica te komisije in želimo si, da se reševanje različnih stališč do nekaterih vsebin, vključno s komercialnim kitolovom, odvija v okviru te komisije," so še zapisali.
Zdaj je tiskovni predstavnik vlade v Tokiu Jošihide Suga sporočil, da je odločitev padla. "Odločili smo se umakniti iz IWC, da bi lahko obnovili komercialni lov na kite julija prihodnje leto," je povedal. Dodal pa je, da bo kitolov omejen na japonske vode. "Na območju Antarktike ali na južni polobli ne bomo lovili," je povedal. Prav te japonske kontroverzne odprave v južni del Tihega oceana so povzročile nemalo trenj med japonsko in avstralsko vlado.
V skupni izjavi sta avstralska zunanja ministrica Marise Payne in okoljska ministrica Melissa Price sporočili, da je avstralska vlada izjemno razočarana nad odločitvijo Japonske.
"Mednarodna komisija za kitolov ima ključno vlogo pri mednarodnem sodelovanju, ki omogoča ohranjanje vrste," sta povedali. "Komisija je najpomembnejši globalni organ, odgovoren za ohranjanje kitov, in vodi mednarodna prizadevanja za reševanje vse večjega števila groženj kitom na svetovni ravni. Japonska odločitev o umiku je obžalovanja vredna in Avstralija poziva Japonsko, da premisli o svoji odločitvi," sta še zapisali ministrici.
Moratorij na komercialni kitolov v veljavi že 32 let
Suga je pojasnil še, da bodo umik iz IWC sporočili do konca leta, odločitev pa bo pravno začela veljati s 30. junijem 2019. Takoj zatem naj bi obnovili komercialni kitolov, ki je v skladu s pravili IWC prepovedan.
Svetovni moratorij na komercialni kitolov je v veljavi že 32 let. Uvedli so ga leta 1986, da bi zaščitili kite, ki so se zaradi prekomernega lova znašli na robu izumrtja. Japonska se je po mednarodnem pritisku temu moratoriju pridružila leta 1988, zdaj pa se bo očitno pridružila Islandiji in Norveški, ki prav tako nasprotujeta pravilom IWC o komercialnem kitolovu.
Po izstopu iz IWC bo Japonska lahko obnovila lov na kite – zlasti na ščukaste kite, ki naj bi se številčno že dovolj okrepili, da po ocenah Japoncev ne potrebujejo več zaščite. Ne bo pa mogla Japonska več izkoriščati kitolova v "znanstvene namene", ki so ga dovoljevala pravila IWC. Na ta način je Japonska vsako leto polovila več sto živali, ki so potem končale tudi na krožnikih japonskih restavracij. A to jim je bilo očitno premalo in japonski kitolovci si želijo to zdaj spremeniti.
Japonci niso več navdušeni nad kitovim mesom
Vendarle priljubljenost kitovega mesa upada. Če je bilo včasih zelo priljubljeno in je bilo zlasti v časih pomanjkanja po drugi svetovni vojni ključni vir proteinov za prebivalstvo, ga zdaj redkokdo na Japonskem sploh še poskusi.
Kot navajajo tuji mediji, gre predvsem za notranjepolitično vprašanje. Konservativci namreč z zagovarjanjem "tradicije", tudi kitolova, nabirajo politične točke. Več ministrov v vladi konservativne Liberalne stranke je podpornikov kitolova, pa tudi premier Šinzo Abe prihaja iz okrožja, kjer je kitolov priljubljen.
KOMENTARJI (50)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.