Japonska postavlja raketno zaščito

Potem ko je Severna Koreja v sredo testno izstrelila sedem raket, se je Japonska odločila pospešiti izgradnjo ameriškega sistema protiraketne zaščite na svojem ozemlju, je objavil japonski časnik Jomiuri.

Japonska protiraketna zaščita je predvidena v dogovoru z Washingtonom iz minulega meseca. Državi tako skupaj razvijata sistem, ki bo sposoben prestreči severnokorejske rakete. Zaščitni sistem sestavljajo daljinsko vodene rakete zemlja-zrak PAC-3, ki lahko prestrežejo predvsem raketo tipa rodong z dometom 1300 kilometrov, vzpostavljen pa bo po novem že leta 2007, in ne šele konec marca 2008, kakor je bilo načrtovano sprva.

Omenjeni japonski časnik obenem tudi poroča, da se je zmanjšal pretok blaga iz Kitajske v Severno Korejo, pri čemer naj bi domnevno šlo za znamenje razočaranja Kitajske nad sredino potezo Severne Koreje.

Poročila o zmanjšanem pretoku blaga med Kitajsko in Severno Korejo sicer niso uradno potrjena. Južna Koreja sicer ocenjuje, da je zmanjšan promet med državama v zadnjih dneh verjetneje posledica sezonskih vplivov kot pa geopolitičnih odločitev.

ZDA, Francija, Velika Britanija in Japonska so v petek v Varnostnem svetu Združenih narodov predstavile osnutek resolucije, ki Severni Koreji zaradi izstrelitve raket grozi z gospodarskimi sankcijami. Predstavnik Severne Koreje v ZN, Han Song-Ryol je medtem dejal, da bo Severna Koreja mednarodne sankcije sprejela kot "vojno dejanje", prisilnim ukrepom pa nasprotujejo tudi Južna Koreja ter Rusija in Kitajska, obe članici VS ZN s pravico veta.

Predlog resolucije, ki se sklicuje na sedmo poglavje Ustanovne listine ZN in torej odpira pot sankcijam ter celo uporabi sile, poziva države članice ZN, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi Severni Koreji preprečili pridobitev raket in zanje potrebnega materiala ter da bi preprečili finančne transferje, ki te programe omogočajo. Zahteva, da Pjongjang "nemudoma ustavi ves razvoj, preizkuse, izstreljevanje in širjenje balističnih izstrelkov", da spoštuje moratorij na testiranje raket in da se vrne k pogajanjem o svojem jedrskem vprašanju.

Predsedujoči VS ZN, francoski veleposlanik Jean-Marc de la Sabliere, je potrdil, da bo VS o tem predlogu tudi glasoval, kdaj naj bi se to zgodilo, pa bo znano v ponedeljek. Rusija in Kitajska sicer sankcijam nasprotujeta, kitajski veleposlanik pri ZN Wang Guangya pa je že opozoril, da v primeru glasovanja v VS ZN ne bo soglasja. Ameriški predsednik George Bush je sicer obe državi pozval, naj uvidita širšo sliko od svojih gospodarskih interesov in zavzameta trše stališče do Pjongjanga in Irana.

Predstavnik Severne Koreje v ZN, Han Song-Ryol je medtem zatrdil, da bo njegova država mednarodne sankcije obravnavala kot "vojno dejanje", ZDA pa pozval, naj dokažejo, da si želijo živeti v miru s Severno Korejo. Obenem je vztrajal, da se Severna Koreja ne bo vrnila k šeststranskim pogajanjem o jedrskem vprašanju, dokler Washington ne odpravi finančnih omejitev, vsiljenih banki Macau in severnokorejskim podjetjem zaradi domnevne vpletenosti v poneverbe in pranje denarja.

Ameriški odposlanec Christopher Hill, ki se je v okviru svoje turneje za usklajevanje odziva na sredino testno izstrelitev severnokorejskih raket mudil v Južni Koreji, je zahtevo Severne Koreje po umiku teh finančnih omejitev zavrnil. Obenem pa je izrazil pripravljenost ZDA za sodelovanje na neformalnih šeststranskih pogajanjih s Severno Korejo, kakršna je za premostitev krize predlagala Kitajska.

Hillov sogovornik, glavni južnokorejski pogajalec za vprašanje korejske krize Chun Yung-Woo, pa je ocenil, da bi se morala mednarodna skupnost bolj kot na vprašanje sankcij osredotočiti na iskanje diplomatske rešitve korejskega jedrskega vprašanja.