Karizmatični 72-letni palestinski voditelj Jaser Arafat se je že pri 17-ih letih, še pred ustanovitvijo Izraela leta 1948, pridružil palestinskim skupinam, ki so se borile proti nastajajoči judovski državi v britanski Palestini. Potem ko je doštudiral gradbeništvo, je konec petdesetih let v Kuvajtu ustanovil gibanje za boj proti judovski državi, Al Fatah.
Po vojni leta 1967, v kateri so Arabci izgubili Golansko planoto, Zahodni breg in Gazo, je postal še voditelj leta 1964 ustanovljene Palestinske osvobodilne organizacije ali krajše PLO. Čeprav so ZN priznali PLO in je mednarodna skupnost simpatizirala s palestinskim bojem za neodvisnost, je bil Arafat zaradi terorističnih napadov v sedemdesetih in osemdesetih letih na Zahodu precej nezaželen. Izrael pa mu med drugim pripisuje tudi odgovornost za poboj športnikov na olimpijskih igrah v Münchnu.
Arafat, ki velja za garača in natančneža z zelo dobrim spominom, je večji del življenja preživel v izgnanstvu. Nazadnje, pred vrnitvijo v Gazo leta 1994, je deloval v Tuniziji, od koder je leta 1987 organiziral prvo palestinsko vstajo oziroma intifado. Leto kasneje je razglasil palestinsko državo na območju Gaze in Zahodnega brega, se javno odpovedal terorizmu ter sedel za pogajalsko mizo, vendar palestinske države še vedno niso priznale najpomembnejše svetovne države.
Leta 1993 sta Arafat in takratni izraelski premier Rabin pred Belo hišo podpisala mirovni sporazum iz Osla ter si skupaj s takratnim izraelskim zunanjim ministrom Peresom prislužila Nobelovo nagrado za mir. Vendar se sporazuma, ki predvideva umik izraelske vojske in ustanovitev palestinskih oblasti na palestinskih avtonomnih območjih v zameno za mir, v celoti ni držala nobena stran.
Vsi kasnejši poskusi, da bi dosegli kompromis o teh navidezno manj pomembnih vprašanjih, so propadli. Možnosti za dogovor so bile vsak dan manjše, potem ko so Palestinci začeli z drugo intifado in je krmilo izraelske vlade februarja lani prevzel Ariel Šaron, star Arafatov sovražnik in goreč nasprotnik palestinske države.
Prva intifada je Arafatu prinesla mirovni sporazum, druga za zdaj le ujetništvo. Za Arafata, ki je od leta 1996 tudi uradno palestinski predsednik, velja, da ima 9 življenj. Več desetkrat so mu stregli po življenju, zato je bil vedno v gibanju. Pred dvajsetimi leti se je v Bejrutu znašel v podobnem položaju kot danes. Med evakuacijo, po 88-ih dneh obleganja, ga je ostrostrelec zadel v čelado. Preživel je celo strmoglavljenje letala in težji srčni infarkt.
Pred dobrim tednom ga je v kot stisnil Šaron. Tega se gotovo zaveda tudi Arafat, zato ne pristaja na predajo. Če se ga bo hotel znebiti, bo Šaron moral tvegati in vdreti v Arafatov bunker in če ga bo zaradi mednarodnega pritiska izpustil, se bo moral s palestinskim voditeljem pogajati o njegovem življenjskem projektu - palestinski državi.
