Na dnevnem redu zasedanja finančnih ministrov EU v Amsterdamu je boj proti goljufijam na področju DDV, ki sodi v širšo razpravo učinkovitejšega boja proti davčnim goljufijam. V luči izbruha afere Panamski dokumenti in izogibanja davkom se zastavlja tudi vprašanje, ali naj bodo davčni podatki podjetij dostopni javnosti. Slišati je previdne izjave.
Afera Panamski dokumenti je izbruhnila potem, ko je mednarodna skupina novinarjev razkrila imena svetovne elite, ki je s pomočjo panamske odvetniške družbe Mossack Fonseca svoje premoženje skrivala v davčnih oazah. Afera je tudi okrepila pozive k boljšemu davčnemu nadzoru multinacionalk. Evropska komisija je sredi aprila predlagala uvedbo obveznega javnega poročanja za največja podjetja, ki delujejo v EU, po posameznih državah.
Po predlogu bodo morala podjetja, ki imajo več kot 750 milijonov evrov letnih prihodkov, davčnim organom med drugim razkriti višino dobička ter obračunanega in plačanega davka v vsaki državi članici.
Previdni
Na vprašanje novinarjev, ali bi morali biti podatki o tem, koliko davkov plačajo velika podjetja, javno dostopni ne samo davčnim organom, ampak tudi državljanom, je bilo s strani nekaterih ministrov danes slišati previdne izjave.
Nizozemski finančni minister in predsedujoči EU Jeroen Dijsselbloem je bil sicer mnenja, da bi morali biti podatki velikih podjetij o plačanih davkih dostopni ne samo davčnim oblastem, ampak tudi javnosti. To podpira tudi Nizozemska. Je pa pri tem nakazal, da vse države članice temu niso naklonjene, saj se bojijo, da bi to lahko škodilo konkurenčnosti podjetij.
O tem vprašanju bodo sicer podrobneje razpravljali na naslednjem srečanju finančnih ministrov Unije, je še povedal ob prihodu na zasedanje.
Malteški finančni minister Edward Scicluna pa je menil, da bi morali biti podatki o plačanih davkih v prvi fazi dostopni zgolj davčnim oblastem, kasneje pa bi lahko razmislili tudi o dostopnosti podatkov za javnost. "Ne bi se smeli odzvati pretirano," je dejal in pri tem opozoril na odgovornost podjetij do delničarjev.
"Zakaj (državljani) javno ne objavimo lastnih davčnih podatkov?" je Scicluna pri tem vprašal novinarko, ki mu je odgovorila, da ti ne zaslužijo 750 milijonov evrov letno.
Tudi avstrijski finančni minister Hans Jörg Schelling je mnenja, da za zdaj zadostuje, če vpogled v finančne podatke podjetij dobijo zgolj davčni organi, nadaljnja razprava pa bo pokazala, ali naj vpogled v podatke po posameznih državah dobi tudi javnost.
Schelling je pri tem posvaril pred pretirano histerijo zaradi Panamskih dokumentov. Panama ni edini tak primer, je dejal in pri tem omenil ameriško zvezno državo Delaware, ki tudi slovi kot davčna oaza.
Po mnenju belgijskega finančnega ministra Johana Van Overtveldta bi morali davčni organi ob ustrezni zakonski podlagi nadzirati več, kot so to sposobni sedaj. "Z razkritjem panamskih dokumentov se stvari premikajo veliko hitreje kot prej," je ocenil. Po njegovih besedah bi morali na področju izmenjave informacij in večje preglednosti storiti korak naprej. Pri tem je pozval k previdnosti z vidika pravic do zasebnosti.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.