Ameriška mornarica je financirala raziskavo o robotih, ki jo je izvedla kalifornijska Politehnika. Kot je pokazala raziskava, obstaja možnost, da bi se roboti, izdelani v vojaške namene, obrnili proti lastnikom oziroma njihovim ''poveljnikom'', kot se je to zgodilo v znanstveno-fantastičnem filmu Jaz, robot, posnetem po knjigi Isaaca Asimova. Zato bi morali veliko delati na programiranju strogih bojevniških pravil, opozarjajo avtorji raziskave. Gre sicer za prvo večjo raziskavo oziroma poročilo na področju robotske etike.
Ameriška vojska si namreč močno prizadeva za razvoj alternative vojakom iz mesa in krvi, zato naj bi razvijala tudi oborožene robote v stilu Terminatorja. Zlasti pa tovrstne programe pospešujejo zaradi velikih vojnih območjih, kot sta Afganistan in Irak in pomanjkanja vojakov. Sprva bodo brez vojakov delo opravljala robotizirana vozila. Ameriški kongres je tako že odobril namen, da bo do prihodnjega leta predvidoma tretjina vojaških letal brez človeške posadke, do leta 2015 pa naj bi bila brez posadke vsa kopenska vozila.
"Ti časovni roki povzročajo dodaten pritisk za razvoj in namestitev robotike. Vendar 'hitenje na trg' povečuje tveganje za neprimerno oblikovanje in programiranje,'' opozarjajo znanstveniki.
Nepredvidene težave v tovrstnih primerih so se na primer že pojavile v južnoafriški vojski. Tako ni primerno deloval robotiziran polavtomatski top južnoafriške vojske, ki je začel streljati sam od sebe po ''prijateljskih'' vojakih in jih devet ubil, še 14 pa ranil.
''Komu bi pripisali krivdo – in kazen – za neprimerno delovanje in nepooblaščeno povzročanje škode s strani robota (bodisi namerno ali nenamerno): oblikovalcem, izdelovalcem robotov, predstavnikom vojske, ki so jih naročili, nadzorniku robota, terenskemu poveljniku, predsedniku ZDA ... ali robotu samemu?'' se sprašujejo avtorji poročila.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.