Merklova napovedala konec 'vladavine' na čelu CDU in umik s koncem mandata

Nemška kanclerka Angela Merkel je potrdila, da letos ne bo ponovno kandidirala za vodjo Krščansko-demokratske unije (CDU) in da bo vodila vlado še do izteka mandata leta 2021.

Merklova se je za tak korak odločila po hudih izgubah CDU na nedeljskih volitvah v zvezni deželi Hessen.

Kot je pojasnila na novinarski konferenci skupaj z ministrskim predsednikom Hessna Volkerjem Bouffierjem se je sicer za opustitev predsedovanja stranki odločila že poleti, svojo odločitev pa je sprva želela naznaniti prihodnji teden.

Napovedala, da se je pripravljena odpovedati vodenju stranke

Člane stranke je s tem, da decembra na strankarskem kongresu ne namerava vnovič kandidirati za predsednico stranke, obvestila v ponedeljek zjutraj. Kljub temu želi in namerava ostati na čelu vlade do konca mandata, navajajo nemški lokalni mediji. Po koncu tega mandata pa ne bo več kandidirala v nemški parlament in se ne bo potegovala za funkcije v Bruslju.

Merklova je s temi napovedmi seznanila vodstvo stranke na zasedanju predsedstva CDU.

Več vidnejših politikov že napovedalo kandidaturo za vodenje stranke

Za položaj predsednika stranke namerava kandidirati nekdanji vodja skupne poslanske skupine CDU in bavarske Krščansko-socialne unije (CSU) v bundestagu Friedrich Merz, nekdanji rival Merklove, ki pa se je v zadnjih letih umaknil iz aktivne politike, pravijo viri blizu Merza.

Nemški Bild pa medtem navaja, da naj bi se za položaj predsednika stranke potegovala tudi zdravstveni minister Jens Spahn in generalna sekretarka CDU Annegret Kramp-Karrenbauer.

Tako Spahn kot Merz sicer nimata najboljših odnosov z Merklovo. Medtem ko je bil Spahn eden od njenih večjih kritikov pred lanskoletnimi parlamentarnimi volitvami, je bil Merz njen rival, ki ga je Merklova izrinila s položaja vodje poslanske skupine leta 2002.

Kanclerka je danes zagotovila, da ne bo izbrala svojega naslednika in da bo lahko še naprej vodila vlado, tudi če ne bo vodja stranke. "Znano je, da se dobro razumem z vsemi," je pojasnila. Ob tem je napovedala, da ne bo izbrala naslednika.

O njenem nasledstvu na čelu CDU bi lahko sicer odločili že na strankinem kongresu, ki bo v začetku decembra v Hamburgu.

Pomeni to predčasne volitve?

Merklova je na čelu CDU od leta 2000, kanclerka pa je od novembra 2005. Doslej je vztrajala, da sodita vodenje stranke in vlade v roke enega človeka. Številni mediji zato že ugibajo, ali bi to lahko pomenilo, da njena vlada ne bo dočakala leta 2021, hkrati pa špekulirajo, da bi lahko bile predčasne volitve že v začetku prihodnjega leta.

CDU je na nedeljskih volitvah v Hessnu doživela hud poraz, podprlo jo je 27 odstotkov volivcev. Stranka je sicer ohranila prvo mesto, a izgubila približno 11 odstotnih točk podpore in tako doživela najslabši volilni rezultat po letu 1966. Po volitvah na Bavarskem pred štirinajstimi dnevi so bile volitve v Hessnu že drugi poraz za konservativni tabor v zelo kratkem času.

Slab volilni rezultat pa je nedvomno vplival tudi na trdnost vladne koalicije.

V nemških strankah različni odzivi na napoved odstopa Merklove

Po napovedi Merklove o odstopu se v nemških strankah vrstijo odzivi. Predsednica nemških socialdemokratov (SPD) Andrea Nahles je pohvalila delo Merklove kot vodje Krščansko-demokratske unije (CDU).

Merklova je CDU vodila 18 let, in to je bilo izjemno vodenje, je povedala vodja stranke, ki s CDU in CSU sestavlja nemško vladajočo koalicijo. "Je prva ženska, ki je bila izvoljena na ta položaj," je še poudarila Nahlesova. Menila je, da ji stranka dolguje veliko zahvalo.

Sama medtem ne namerava odstopiti s čela SPD, čeprav je tudi tej stranki na nedeljskih volitvah v nemški zvezni deželi Hessen podpora padla za več kot deset odstotnih točk na 20 odstotkov.

Predsednik CSU, nemški notranji minister in vodja Krščansko-socialne unije (CSU) Horst Seehofer, ki se z Merklovo ne strinja predvsem glede reševanja migracijske problematike, pa je medtem dejal, da je škoda, da se Merklova poslavlja s položaja in tako ne bo več vodila sestrske stranke.

Vodja liberalcev (FDP) Lindner pa je dejal, da se je Merklova odpovedala napačnemu položaju in da bi bilo bolje, če bi odstopila kot kanclerka.

Sopredsedujoči skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) Jörg Meuthen je medtem odločitev kanclerke označil za "dobro novico". Meni, da se bo kmalu odrekla tudi kanclerskemu položaju. AfD se je sicer v nedeljo z okoli 13 odstotki podpore uvrstila še v zadnji od 16 deželnih parlamentov. Ob tem so na Facebooku zapisali, da so največji zmagovalci volitev.

'V vrhu CDU se začenja boj za oblast'

Z umikom Merklove s položaja vodje CDU se pričenja boj za oblast, ki bo pomenil tudi morebitno politično preusmeritev stranke, ocenjuje urednik pri spletni strani nemškega časnika Tageszeitung Martin Reichert.

"To je začetek konca," je ocenil Reichert in dodal, da si Merklova želi urejenega odstopa. Pomembno je, kdo bo izvoljen za vodjo stranke, je dodal.

Kandidaturo za predsednika stranke so zaenkrat napovedali trije. Spahn predstavlja desno, konservativno krilo stranke in je že dlje nasprotnik Merklove. Kramp-Karrenbauer pa je zaželena naslednica kanclerke, ki bi še naprej vodila njeno bolj levo linijo. "To je dejansko boj med levo in desno strujo znotraj CDU," je dodal.

Znotraj unije sicer že dolgo obstaja želja po prenovi, menjavi generacije, je pripomnil. Spahn po lastnih besedah predstavlja ravno to, a je Reichert opozoril, da nas ne sme zavesti. "Ne smemo se pretvarjati, da je, ker je homoseksualen, bolj liberalen," je opozoril.

Že ob volitvah v zvezni parlament lani so se pojavila ugibanja, da bo Merklova verjetno opustila položaj kanclerke na polovici mandata, je spomnil Reichert. Takrat so jo vsi prosili, naj ostane kanclerka zaradi nejasnih mednarodnih razmer, saj predstavlja stabilnost in ima pomembno težo v mednarodni politiki.

"Sedaj pa je po 13 letih vse odprto, kot da bi iz kadi potegnili čep," je primerjal aktualne politične razmere.

Ocenil je, da je še vedno prisoten strah pred novimi volitvami in morebitnim porastom moči skrajno desne Alternative za Nemčijo, zato ne napoveduje konca velike koalicije unije CDU/CSU in socialdemokratov (SPD). "Zadeva je ambivalentna. Po eni strani smo naveličani velike koalicije, ki je pogubna za SPD, vsi pa se bojijo tudi AfD," je sklenil.