Je Pentagon lagal?

Ameriška tiskovna agencija AP, ki je leta 1999 sprožila afero okrog pokola korejskih beguncev s strani ameriških vojakov leta 1950, je v petek objavila nove podrobnosti, dokumente in pričevanja, ki postavljajo na laž uradno poročilo Pentagona iz leta 2001, da streljanje na begunce ni bilo namerno. AP piše o pismu ameriškega veleposlanika v Seulu iz leta 1950, ki State Department opozarja, da bo imela politika streljanja na begunce hude posledice.

AP našla dokaze o pokolu

Ameriška vojska je pol stoletja zanikala navedbe Korejcev, ki so preživeli streljanje ameriških vojakov. Najbolj odmeven je bil doslej pokol pri kraju No Gun Ri, vendar pa je AP iz uradnih dokumentov v ameriških Nacionalnih arhivih našla dokaze, da je bilo takšnih primerov še več. Po pisanju o pokolu pri No Gun Ri leta 1999 je vojska začela preiskavo in leta 2001 uradno ugotovila, da pokola ni bilo, da so morda ameriški vojaki streljali zaradi panike, sploh pa ni bilo nobene uradne politike streljanja na begunce iz severne Koreje.

Pismo veleposlanika v Seulu v letu 1950 tedanjemu državnemu sekretarju Deanu Rusku kaže drugačno podobo. Veleposlanik John Muccia v tem pismu navaja, da je bila odločitev o streljanju na begunce sprejeta na visoki ravni na sestanku predstavnikov ameriške vojske in Južne Koreje junija 1950. Ameriška vojska naj bi se bala, da se bodo skušali vojaki severne Koreje prebiti za njihove vrste preoblečeni v begunce. Pismo je odkril zgodovinar s Harvarda Sahr Conway Lanz v Nacionalnih arhivih, kjer ni nosilo oznake zaupno.

Tiskovna agencija AP je med lastno preiskavo odkrila dokumente, kot je uradni ladijski dnevnik rušilca DeHaven, ki je 1. septembra 1950 dobil ukaz, naj strelja na begunce na obali pri kraju Pohang. Ukaz je bil izvršen in mrtvih je bilo med 100 do 200 ljudi. AP je odkrila tudi številne dokumente, ki pričajo o izdanih ukazih za streljanje na begunce. Iz Nacionalnih arhivov pa je neznano kam izginil uradni dnevnik 7. konjeniškega regimenta, ki bi moral vsebovati dokaze o ukazu, naj se strelja na civiliste pri No Gun Ri. Preživeli pokolov od ameriške vlade zahtevajo priznanje krivde, opravičilo in povračila.