Jedro spora dve slovenski družini?

Državna meja v Mlinih, ki deli vas na slovenski in hrvaški del, je bila določena leta 1991 in 1992 ter poteka po katastrski meji občine Črnica, ki je v evidenci Buzeta, in katastrske občine Sočerga, ki jo urejajo v Kopru, je za hrvaški častnik Novi list izjavil poslanec opozicijskega Istrskega demokratskega sabora (IDS) Damir Kajin.

Reški časnik navaja tudi Kajinovo vprašanje hrvaškim oblastem, "zakaj meja poteka po katastrski občini in ne na osnovi dejanskega stanja", ki kaže, da so "prebivalci Mlinov plačali davek v Buzetu". Povedal je, da se mu zdi, da so "tudi volili v Buzetu".

Sicer pa Kajin trdi, da je preimenovanje dela Mlinov v Maršiče "slovenska zadeva", na katero Hrvaška ne more vplivati. Obenem je dodal, da preimenovanje vseeno predstavlja žalitev za Hrvaško, ker "ta del Mlinov nikoli niso imenovali Maršiči".

Istrski poslanec v hrvaškem saboru še dodaja, da pripombe hrvaških državljanov glede poteze Hrvaške geodetske uprave, ki je postavila tablo z opozorilom, da gre za državno mejo v hrvaškem delu Mlinov, ne držijo. "Takšne plošče ne pomenijo prepoved prehoda," je dejal Kajin, ki je poudaril, da so odnosi ob buzetsko-koprski meji sicer idealni.

Spor med slovenskima družinama?

Povedal je še, da sta lokalni cesti v Mlinih zaprti zaradi spora dveh slovenskih družin, Fantinič, ki je blokirala staro cesto skozi Mline, in Pavlič, ki ne dovoli prehoda po novi obvoznici, ki so jo v začetku 90. let prejšnjega stoletja zgradile koprske oblasti. Kajin je dejal, da del hrvaških prebivalcev podpira družino Pavlič, ki trdi, da je obvoznica narejena brez dovoljenja in na družinskem zemljišču. Zaradi blokade prometnic hrvaški prebivalci ne morejo na svoja posestva.

Ponudbe koprskega župana Borisa Popoviča, da odpre obvoznico, hrvaški prebivalci niso podprli, ker si želijo "ohranitve zgodovinskega stanja", je povedal Kajin, ki se je v Mlinih leta 2005 srečal s Popovičem. Sicer pa Kajin trdi, da bodo "pravi problemi za hrvaške prebivalce nastopili 1. januarja 2008, ko bodo zaradi uvedbe schengenskega režima zaprli vse manjše ceste ter steze, in ko maloobmejne dovolilnice ne bodo več veljale".

Razburjenje zaradi premika table in preimenovanja

Prebivalce hrvaške obmejne vasi Mlini je razburila tabla za državno mejo, ki jo je hrvaška geodetska uprava premaknila za 150 metrov bolj na hrvaško stran. Domačini na hrvaški strani pa so ogorčeni tudi zaradi preimenovanja slovenskega dela vasi iz Mlinov v Maršiče. Pravijo, da se je vas vedno imenovala Mlini in da bi se morala še naprej, vas Maršiče pa je nekaj več kot kilometer stran. Zato se jim zdi dejanje Slovenije nedopustno.