Jedrska dediščina izgubljene bombe

Strmoglavljenje ameriškega bombnika B-52 v bližini vojaške baze Thule na severozahodu Grenlandije leta 1968 je za seboj pustilo nevarno dediščino, saj so bile na krovu jedrske bombe, poroča britanski BBC.

Vojaške listine, ki danes nimajo več oznake ''tajno'', razkrivajo, da je bombnik s štirimi jedrskimi bombami na tleh zajel ogenj, nato je prišlo do eksplozije. Jedrske bombe naj ne bi eksplodirale, ker niso bile aktivirane. Kljub temu je nevarni material ušel na plan, nekaj se ga je razsulu po ledu, del pa se je širil po zraku v oblaku dima.

Po nesreči so našli le tri bombe, ena pa je izginila v neznano. Okoli nje naj bi se namreč stopil led, tako da je padla na morsko dno. Vojska je še do danes ni našla, čeprav so jo iskali tudi s podmornicami. Med iskanjem so stopnjo sevanja merili tudi znanstveniki, ki so ugotovili, da resne nevarnosti ni, zato so iskanje prekinili. ''Gledano z ekološkega vidika morsko dno niti ni tako slab kraj za jedrski material,'' meni William H. Chambers, ki je nekoč delal v jedrskem laboratoriju v Los Amosu.

Ljudje, ki živijo na tem območju, se z njim ne strinjajo. Trdijo, da posledice čutijo še danes. Prizadeto naj bi bilo tako zdravje domačinov kot tudi okolje.

Leta 1953, pred postavitvijo baze, so na območju živeli domačini, ki so jih nato preselili v 100 kilometrov oddaljeno vas Qannaq. Tam živijo še danes, preživljajo se pretežno z lovom. Starejši lovci opozarjajo, da so posledice videli na lastne oči. ''Dvakrat sem naletel na tjulnje, ki so imeli posušeno meso. Nekaj se jim je moralo zgoditi,'' je povedal Ussaaqqak Qujaukitsoq. ''Bomo videli, kaj se bo zgodilo z mroži in pticami, ki jedo morsko rastlinje.'' Prizadete niso le živali, tudi številni lokalni prebivalci zbolevajo za neobičajnimi boleznimi, ki praviloma ostanejo brez zdravstvene razlage.

Posledice naj bi čutili tudi danski vojaki, ki so ameriškim kolegom več mesecev pomagali čistiti posledice nesreče. Delavci naj ne bi nosili zaščitnih oblek, kljub veliki nevarnosti smrtonosnega sevanja. ''Zaščiteni so bili zgolj pripadniki posebne skupine. Jaz sem bil v navadni obleki,'' se spominja eden od takratnih čistilcev Jeffrey Carswell, ki je prav tako zbolel. Osebni zdravnik ga je napotil k specialistu, ki je ugotovil, da ga morajo takoj operirati. ''Zdravnik mi je povedal, da sem zbolel zaradi izpostavljanja sevanju in plutoniju. Dva moja sodelavca sta zaradi sevanja umrla,'' je dodal.

Prizadeti pravico iščejo na Evropskem sodišču, vendar zgodba do danes ni dobila sodnega epiloga.