Jeseni dražje oskrbnine za starejše? 'Nekateri nimajo niti za kavo'

V fužinskem domu starejših občanov so dopoldnevi za mnoge stanovalce rezervirani za klepet ob kavi. Tudi za 92-letno Ivano Kelhar, ki v tem domu stanuje zadnjih pet let. "Ni je sobe, ki je ne bi poznala," pravi Kelharjeva.

Na drugi strani pa je 86-letna oskrbovanka v DSO Fužine Radmila Škerlovnik posteljo tu dobila pred le petimi meseci, zato se na nov dom še privaja. A kot pravi, ji ni prav nič hudega. "Moram vam povedati, da je tu kot v hotelu," pove. Da lahko bivata v domu za starejše, morata na mesec obe odšteti približno 800 evrov, znesek, ki ga za zdaj s svojo pokojnino še lahko pokrijeta. "Nekaj mi ostane, za kakšno kavico," pravi Škerlovnikova, ki pa dodaja, da strah, da bi prišlo do novih podražitev, ostaja.

In to naj bi bilo z jesenjo, pravi minister Luka Mesec, žal neizbežno. "Ob primopredaji ministrstva s strani Janeza Ciglerja Kralja iz NSi smo v zapisniku dobili zabeležko, da se bodo, če ne bomo ukrepali, oskrbnine v septembru oz. jeseni zvišale," je dejal.

S 1. septembrom namreč v veljavo stopijo spremembe kadrovskega normativa, ki so bile sprejete aprila pod Janševo vlado in predvidevajo postopno povečanje števila zaposlenih v socialno-varstvenih zavodih. Povprečno velik DSO bo do leta 2030, denimo, imel 15 zaposlenih več. A gre za spremembe, ki seveda nekaj stanejo, financiranje kadrovskih širitev pa s strani države ni bilo zagotovljeno.

Zato je nova vlada s spremembami Zakona o dolgotrajni oskrbi želela zagotoviti potrebnih 13 milijonov, ki pa ne morejo biti izplačani, ker je SDS na zakon vložila referendumsko pobudo. "Obrnil sem se na vladno službo za zakonodajo ter jih vprašal, kaj lahko naredimo. Njihovo stališče je, da slovenska zakonodaja in ustava prepovedujeta, da bi zakon, ki ga blokira referendum, poskusili zaobiti z drugo pravno materijo," dodaja Mesec.

Dodaten strošek na plečih oskrbovancev?

Stroške bodo tako morali pokriti domovi sami. A tudi oni morajo denar nekje dobiti, kar pomeni, da se bo to najverjetneje prelilo v dražje oskrbnine. "Pri nas bi prišlo do triodstotnega dviga oskrbnin, kar za stanovalce pomeni približno 20 evrov mesečno," pojasni Jaka Bizjak, direktor DSO Fužine. To se na prvi pogled morda ne sliši veliko, toda za denarnice tistih, ki že sicer prejemajo malo, bi to pomenilo veliko.

"Zagotovo si potem na primer ne bi privoščila kakšnega sadja. Povem vam, da so ljudje, ki nimajo niti za kavico," pravi Škerlovnikova. Njen sin Jože Kelhar pa pove, da bo višjo ceno seveda plačal. "Kaj pa boš? Jo boš izpisal? Saj nima kam iti."

Medtem v SDS očitke zavračajo in jih označujejo za manipulacije, saj da je Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je sprejela Golobova vlada, škodljiv in preprečuje uveljavitev prejšnjega zakona, ki gre, kot pravijo, v prid ljudem. Spremembe Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi sicer zagotovile potreben denar za nove zaposlitve, namreč predvidevajo tudi, da bi država šele leta 2024, in ne prihodnje leto, v večji meri sofinancirala oskrbnine.

"To pravijo oni, da naj bi bile oskrbnine manjše. ZZZS, ki naj bi te oskrbnine financiral, pa pravi, da tega po njihovem predlogu ni mogoče financirati," je jasen Mesec. Ustanove, ki naj bi to izvajale, pa ob tem, da tega ni mogoče izvajati.