Okuka, ki kot profesor srbohrvaškega jezika zdaj poučuje in živi v Münchnu, je po mnenju nemškega časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) v svojem delu izčrpno opisal deloma sodobno, a v južnoslovanskih območjih dosledno izvajano jezikovno politiko. V ospredju so seveda lingvistični pojavi, a ob tem pa ne gre prezreti, da se v tem, kar se trenutno dogaja na Balkanu in kar poimenujemo z evfemizmom ''etnično čiščenje'', skriva tudi pomemben lingvističen moment. Medtem ko etnično čiščenje pomeni izganjanje ljudi z njihovih domov, pa naj bi, kot v recenziji dela ugotavlja FAZ, jezikovno čiščenje gradilo narodno identiteto, predvsem na Hrvaškem, v daytonski BiH in Makedoniji.
Avtor, ki se sicer oklepa srbohrvaščine, takšno ravnanje odločno zavrača - iz popolnoma spoštljivih razlogov, ki pa so zaradi nakazanega srbocentrizma političnih opazovalcev vendarle nekoliko skeptični, še meni FAZ.
