Avtorica prispevka: Nataša Briški
Kvalifikacije za demokratsko nominacijo je John F. Kerry opravil z odliko. Njegovo zimsko poredstavo imajo komentatorji za enega največjih preobratov v novejši ameriški politični zgodovini. Na konvenciji v Bostonu so ga demokrati slavili kot zmagovalca, on pa je s prijatelji volilcem razlagal, kdo je in kaj jim kot predsednik ponuja.
Nekdanja državna sekretarka Madeleine Albright pravi, da je ena njegovih najboljših odlik bistrost. Sicer Albrightova Kerryja pozna že 20 let in živita v isti soseski. "Veliko lahko naredi za varnost države," pravi Albrightova.
Kerry je v mladosti veljal za odličnega učenca in zagrizenega športnika. Po diplomi na univerzi Yale pa je šel v Vietnam kot del generacije, ki je imela moto 'ne sprašuj, kaj država lahko naredi zate, ampak kaj ti lahko narediš za državo'.
John Edwards, Kerryjev podpredsedniški kandidat je na konvenciji o njem dejal: "Če vas zanima, iz kakšnega testa je, preživite tri minute s tisitimi, ki so bili in so še ob njem. Le-ti zares vedo, kakšen je."
Njegova zgodba o nevarnem patruljiranju po rekli Mekong in herojskem reševanju tovariša iz vode se kot rdeča nit vleče skozi kampanjo. In to z razlogom. ZDA so v vojni, predsedniškega kandidata pa želijo volilci videti kot zaupanja vrednega voditelja. Sam Kerry je na konvenciji volilcem obljubil, da bo postal vrhovni poveljnik vojske, ki Američanov nikoli ne bo pahnil v vojno. "Združene države Amerike nikoli ne vstopijo v vojno, ker bi to želele, pač pa ker to morajo," je dejal Kerry. John Edwards pa je obljubil, da bosta s Kerryjem ameriško vojaško moč uporabila za zaščito državljanov. Hkrati pa je Al Kaidi in teroristom poslal nedvoumno sporočilo – njegovo in Kerryjevo: "Ne morete pobegniti. Ne morete se skriti. Uničili vas bomo."
V prostem času 60-letni Kerry rad bere in piše poezijo, se vozi z motorjem, videli smo ga igrati hokej, deskati na snegu, uživa pa tudi v kite surfingu. Kritiki mu očitajo dolgočasne javne nastope. Po anketah sodeč bi šli Američani raje na pivo z Bushem kot z njim. Povsem drugačne ocene pa dobiva njegova nepredvidljiva soproga.
Teresa Heinz Kerry opisuje štiri leta z Bushem kot štiri leta pekla. Republikanci pa njenega moža kot neodločnega in preveč liberalnega politika za večinski ameriški okus. Kerry je namreč za pravico do splava in nima nič proti civilnim zvezam homoseksualcev. Sedanji predsednik pa mu tudi očita, da v 19-ih letih v Senatu ni naredil nič omembe vrednega. "Ko moramo izboljšati svojo ekonomijo, ustvarjati nova delovna mesta, so rezultati pomembni. Ko gre za izboljšanje varnosti domovine in boj proti terorizmu, so rezultati prav tako pomembni. In ko gre za izbor predsednika, so rezultati, tisti ki štejejo," je dejal Bush. Kerry je medtem prepričan, da se s svojimi rezultati lahko hvali. Med kampanjo, kot ugotavljajo analitiki, ne dela veliko napak in zbira rekordne vsote denarja. Njegov slogan: 'Močnejši doma, spoštovani v svetu".
Zadnji senator, ki je kasneje postal predsednik, je bil pokojni John F. Kennedy. Med obema je kar nekaj skupnih točk, katolika po verskem prepričanju, oba senatorja iz Massachusettsa, skupne inicialke JFK. Pa še to: Kennedy je postal predesednik pred 44-imi leti, Kerry ima priložnost, da ga za predsednika ZDA izberejo kot 44-ega po vrsti.