Borisav Jović je pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pritrdil Miloševićevim besedam, da so Milošević in oblasti Srbije med vojno v BiH obsojali bombardiranje v Sarajevu in etnično čiščenje.
Obtoženec je v navzkrižnem zaslišanju Joviča namreč danes citiral svojo izjavo z mirovnih pogovorov v Strasbourgu maja 1992, v kateri je obsodil bombardiranje Sarajeva in pričo vprašal, ali se tega spominja. Je pa Jovič tako kot prejšnje dni zaslišanja tudi danes dejal, da je Miloševič vladal avtoritarno, da je užival veliko moč in odločilen vpliv, da ni upošteval mišljenj drugih in da je vse odločitve sprejemal sam.
"Bili smo absolutno proti bombardiranju Sarajeva in za čimprejšnjo mirno rešitev spora v BiH na temelju enakopravnosti narodov. To je bila naša obsesija," je odgovoril Jović Miloševiću med navzkrižnim zaslišanjem. Priča je tudi dejala, da se je vodstvo Srbije zavzemalo, da "bi morali vsi v BiH ostati tam, kjer živijo". Milošević in Jović sta tudi soglašala, da so oblasti Srbije storile vse za čimprejšen konec vojne v BiH in da so sprejele vse načrte mednarodnih posrednikov.
Na trditve Jovića, da je bila Miloševićeva vladavina avtoritarna, da obtoženi ni upošteval mišljenja drugih in da je vse odločitve sprejemal sam, je obtoženi odvrnil, da je res sam sprejemal svoje odločitve, vendar kot netočne ocenil trditve, da ni upošteval mišljenja drugih. Na Jovićevo opazko, da niti kot predsednik predsedstva SFRJ "nikoli ni mogel odločiti drugače, kot je odločil Milošević", je obtoženi odvrnil, da Joviću "nikoli ni naložil ničesar, kar bi bilo v nasprotju z njegovo voljo". Jović je sicer še dejal, da so bili vsi Miloševićevi predlogi sprejeti brez razprave tudi na sejah glavnega odbora Socialistične stranke Srbije (SPS), pa tudi sam naj bi bil leta 1995 odstavljen s položaja podpredsednika stranke na sestanku, ki je trajal 12 minut.
Jović je že v sredo v Haagu dejal, da oblasti v Beogradu v času vojne na območju nekdanje Jugoslavije niso načrtovale oblikovanja Velike Srbije. Prvi dan pričanja pa je tudi zanikal, da bi nekdanja Jugoslovanska ljudska armada (JLA) sodelovala pri obstreljevanju Dubrovnika in bila vpletena v poboje Hrvatov v Vukovarju.
Jović je sicer danes pred haaškim sodiščem še izjavil, da je imela Nemčija ključno vlogo pri razbitju nekdanje Jugoslavije, saj je ostale tedanje članice Evropske unije prisilila k priznanju neodvisnosti Slovenije in Hrvaške, medtem ko so Američani želeli zrušenje komunizma tudi "za ceno razpada Jugoslavije". Po Jovićevih besedah so leta 1991 vse države EU razen Nemčije menile, da je mednarodno priznanje Hrvaške preuranjeno in da bi bilo treba prej najti politično rešitev.
Jović je bil od leta od 1989 do razpada SFRJ leta 1992 predsednik predsedstva SFRJ. Od maja 1991 do oktobra 1992 je bil predsednik Miloševićeve SPS, do konca leta 1995 pa podpredsednik te stranke. Jović je v Haagu pričal na podlagi obvezujočega naloga, ki mu ga je poslalo sodišče. Sam je namreč prav tako osumljenec, saj je v obtožnici proti Miloševiću naveden kot eden od sodelavcev v "skupni zločinski nameri" s ciljem pregona nesrbskega prebivalstva iz delov Hrvaške in BiH, ker je kot predsednik predsedstva imel dejanski nadzor nad enotami JLA, teritorialno obrambo in prostovoljnimi enotami, ki so delovale pod nadzorom JLA. Zato je na pričanju navzoč tudi njegov odvetnik.
