Junak ruandskega genocida obtožen terorizma

Ruandski državni tožilec je Paula Rusesabagino, doslej verjetno edinega junaka ruandskega genocida, obtožil, da je finančno podpiral teroristične aktivnosti uporniške skupine FDLR, ki jo v sosednji Demokratični republiki Kongo vodijo ruandski Hutujci. Tožilec Martin Ngoga je ob tem zagotovil: "Imamo dokaze, da je Paul Rusesabagina eden od tistih, ki so financirali upornike iz FDLR, ki so tudi netili genocid.“

Zdaj 56-letni Rusesabagina, ki s soprogo živi v ZDA, je obtožbe označil za neutemeljene in dodal, da gre za del kampanje proti njemu, ki so jo sprožili, potem ko je kritiziral predsednika Paula Kagameja. Večkrat je namreč opozoril, da je koncentracija moči vladajoče elite Tutsijev tako nevarna, da bi se lahko zgodil še en genocid.

Ruandska vlada je sicer letos učinkovito utišala veliko oporečnikov doma in na tujem, ki so si upali dvigniti glas proti eliti. Posebej očitno je bilo to v času ponovne kandidature Kagameja in njegove vnovične izvolitve. Vse to in poročilo, ki so ga Združeni narodi izdali glede hudih zločinov ruandskih vojakov proti kongovskim civilistom, je močno zamajalo dobro podobo, ki si jo je Ruanda zgradila v zadnjih šestnajstih letih.

Rusesabagina, ki ostaja oster kritik nepravilnosti v državi, je bil v času genocida menedžer slavnega Hôtel des Mille Collines v prestolnici Kigali. Prihaja iz mešanega zakona, njegova soproga pa je bila Tutsi. Kljub temu mu je uspelo uporabiti svoje dobre zveze s tedanjo Hutu elito in v hotelu obvarovati na stotine Tutsijev pred gotovo smrtjo. V stotih dneh od aprila 1994 naprej je pod mačetami hutujskih ekstremistov umrlo vsaj 800.000 ljudi, tako Tutsijev kot tistih, ki so jim pomagali in jih skrivali.

Desetletje pozneje je na podlagi resničnih dogodkov nastal film Hotel Ruanda, ki je bil tudi nominiran za tri oskarje. Z njim je zaslovel tudi Rusesabagina, film pa je gotovo igral vlogo tudi pri tem, da so Rusesabagini leta 2005 ameriške oblasti podelile odlikovanje za pogum.

V Ruandi mu vendarle vsi niso tako naklonjeni. Največ nasprotnikov ima med podporniki trenutne vlade, sicer pa njegovi verziji dogodkov v času genocida nasprotujejo tudi nekateri preživeli iz hotela des Mille Collines.

In prepričan je tudi tožilec Ngoga. Dokazi proti Rusesabagini so trdni, je zagotovil in pojasnil, da naj bi slednji deloval usklajeno s hutujskim politikom Victoirjem Ingabirom, ki se je letos vrnil v Ruando, da bi kandidiral za predsednika. Tudi on se sooča z enakimi obtožbami kot Rusesabagina.

Ngoga je pojasnil, da je Rusesabagina transakcije denarja opravljal prek Western Union, dobila pa naj bi ga dva poveljnika uporniške skupine FDLR. S sredstvi naj bi pomagal ustanoviti militantno krilo Ingabirove politične stranke. "Imamo datume transakcij. Denar je bil poslan iz mesta San Antonio v Teksasu, sprejet pa v različnih bankah v Budžumburi (Burundi) in v Dar es Salamu (Tanzanija). Ljudje, ki so prejeli denar, so nam sami povedali, čemu je namenjen,“ je povedal Ngoga.

"Ngoga ne samo da laže, ampak ima tudi slab smisel za logične povezave,“ se je na to odzval Rusesabagina. "Vlada pravi, da sem jaz pošiljal denar ljudem, ki sem jih videl v času genocida 1994, nato pa nikoli več. Denarja nisem pošiljal ne v Burundi ne v Dar es Salam. Zadnjič sem poslal denar v Ruando leta 2002 ali 2003, ko ga je potreboval moj brat za operacijo. Bilo je 500 ali tisoč evrov,“ je pojasnil Rusesabagina.

Rusesabagina je dodal, da je nekdo vlomil v njegovo hišo v Belgiji, medtem ko je bil v bolnišnici v Bruslju. Vlomilec je ukradel vse dokumente, napisane v jeziku kinyarwanda. "Sprašujem se, zakaj bi belgijski ropar potreboval dokumente, ki jih zna prebrati samo prebivalec Ruande.“