Junaki 'dneva nič' preživijo le s 15 litri vode na dan

Iz južnoafriškega Cape Towna prihajajo dobre novice, prejšnji teden je deževalo. Nad znamenitim gorovjem Table Mountain se je nagrmadilo nekaj nevihtnih oblakov, ki so v presušeno mesto prinesli prepotrebne padavine. Prvotne mračne napovedi, da bi južnoafriški Cape Town zaradi hude suše aprila ostal povsem brez vode, so se na srečo nekoliko omilile. Prebivalci so osvežujočo pošiljko dežnih kapelj proslavljali tudi na družbenih omrežjih. A z zavedanjem, da ena lastovica še ne prinese pomladi in da jih torej en naliv še ne bo rešil suše. Zato poskušajo raje s strateško postavljenimi vedri in zalogovniki zbrati kar največ najbolj dragocene tekočine – vode, poroča Sky News.

Z dobro novico o plohah je prišla tudi slaba. Gladina vode v jezih, ki oskrbujejo skupnost približno štirih milijonov ljudi, so se prejšnji teden še vedno znižale za pol odstotne točke, na zelo nizko stopnjo 22,1 odstotka. Če nivo pade na 10 odstotkov, voda ni primerna za ljudi, saj vsebuje preveč usedlin.

Vodna kriza v mestu je posledica triletne suše in regija potrebuje, da bi si nekoliko opomogla in zmanjšala pritisk na svoje jezove, velike zaloge zimske deževnice. Tamkajšnji prebivalci zato ne čakajo križem rok na pošiljko z neba, namesto tega so boj proti mračnemu "dnevu nič", ko naj bi zaloge vode pošle, vzeli skrajno resno.

Prebivalci so zmanjšali količino vode, ki jo uporabljajo, na polovico – od 1,2 milijarde litrov na 522 milijonov litrov na dan – kar predstavlja neprimerljivo dejanje za ohranitev vode. Pri tem pa se posamezniki, ki so si prislužili naziv junaki "dneva nič", proti suši bojujejo z različnimi metodami.

Nekateri ob svojih hišah vrtajo vrtine, da bi našli vodne vire, drugi vodo večkrat uporabijo in jo pretakajo iz vedra v vedro. Masha du Toit je učiteljica, ki je svoj dom spremenila v stroj za zbiranje vode in recikliranje. Če dežuje, vsako kapljico skrbno zajezi z vrsto velikih črnih kadi, povezanih z drenažnimi cevmi. "V njej so dim, pesek in ptičji iztrebki, zato ta voda ni pitna - namenjena je le za izplakovanje stranišča," pojasni Toitova, ki pravi, da je kar nervozna, ko v kakšnem filmu vidi, kako se ljudje pogovarjajo pri odprti pipi, iz katere voda kar teče in teče.

Poseben sistem je priredila tudi za pomivanje posode. "Ne gremo več pod dvominutno prho. Namesto tega se umivamo s pomočjo veder," je še razkrila, kako ji uspe privarčevati maksimalno količino vode. Veljavna omejitev za prebivalce Cape Towna je sicer 50 litrov na dan, a Du Toitova pravi, da porabi le 15 litrov.

Učiteljica pa ni edina vodna revolucionarka v mestu. Lastnica frizerskega salona Bev Antoncich je v svoj posel uvedla posebne "dneve vedra in vrčev". Stranke, ki prinesejo s sabo ustekleničeno vodo, dobijo brezplačen kozarec šampanjca. Drugi saloni ponujajo strankam za podobne geste popust pri storitvah. "Težko je bilo obdržati posel," priznava Antoncicheva, ki pravi, da so stranke na začetku zmočili skoraj po vsem telesu, ko so jim poskušali z vedrom umiti lase. A zdaj so že popolnoma utečeni in si ne predstavlja več, da bi šlo v nič toliko vode kot nekoč.